Krhka demokracija lahko hitro preide v totalitarizem
Slovenija | 23.04.2013, 15:18
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm vladi svetuje, naj strne vsa prizadevanja, da Slovenija čim prej sprejme zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in spremembe referendumske ureditve. Hitra ureditev teh vprašanj bo pomembno prispevala tudi k lažjemu premagovanju gospodarske krize, je dejal na novinarski konferenci.
Na novinarski konferenci Zbora za republiko so dr. Lovro Šturm, dr. Janko Kos, France Cukjati in dr. Boštjan M. Turk spregovorili o različnih vidkih svobodne demokratične družbe in evropski Sloveniji.
Uvodoma je predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm poudaril, da slovenska ustava govori o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kar je tudi glavna ločnica med demokratičnimi in nedemokratičnimi sistemi. "Svobodna demokratična družba temelji na svobodnem oblikovanju politične volje, kar pa pomeni tudi to, da v procesu izmenjave teh mnenj ne sme biti prisotno nasilje," je povedal Šturm. Dejal je še, da smo lahko bili priča nasilju tudi pri izražanju mnenj med množičnimi demonstracijami, ki so se zgodile v letošnjem letu ter poudaril, da se Zbor za republiko zavzema za svobodno izmenjavo mnenj, obsoja pa vsakršno nasilje.
Šturm je v nadaljevanju povedal, da Zbor za republiko pozdravlja vstop Hrvaške v EU ter dogovor med Srbijo in Kosovom, saj gre po njegovem mnenju za širjenje evropskih vzorcev na širše območje Balkana. Tudi Slovenija je nepogrešljiv sestavni del evropskih institucij, ki lahko Sloveniji z veliko mero preudarnosti pomagajo pri obvladovanju težav v katerih se je znašla Slovenija. Zbor za republiko zato po Šturmovih besedah pozdravlja "vse tiste ukrepe vlade in njena prizadevanja za izhod iz gospodarske krize, ki jih priznava tudi EU in ki pomenijo tudi nadaljevanje politike prejšnje vlade na tem področju", saj je le to zanesljiv način, da Slovenija premaga sedanje gospodarske izzive brez večjega posredovanja evropskih mehanizmov. Poudaril je še, da vladi svetujejo, naj strne vsa prizadevanja, da Slovenija čim prej sprejme zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in spremembe referendumske ureditve, saj bo le hitra ureditev teh vprašanj prispevala tudi k lažjemu premagovanju gospodarske krize.
V nadaljevanju je akademik dr. Janko Kos podrobneje opisal zakaj sodi Slovenija v krog evropskih držav oz. Evrope. Izpostavil je razliko med evropsko in ameriško kulturo. Spregovoril je tudi o dr. Jožetu Pučniku kot velikem sociološko-politološkem teoretiku, ki je pojem kulture opredelil v najširšem pomenu te besede. Poudaril je še, da je dr. Pučnik menil, da je potrebno nadaljevati projekt razsvetljenstva v smeri razvijanja svobodne demokratične družbe. Ob tem je opozoril na skrajnosti razsvetljenstva, ki vodijo k anarhizmu, kar smo lahko iz gesel in načina delovanja posameznikov in skupin, opazili tudi v Sloveniji ob zadnjih protestih. Povedal je še, da je izraz "levi fašizem" leta 1967 prvi uporabil teoretik Habermas v povezavi s študentskimi anarhističnimi protesti.
Nekdanji predsednik DZ France Cukjati pa je spregovoril o tem, kako zelo sta povezana pojma svoboda in demokracija in tudi zelo ranljiva. Kot primer je izpostavil poulični linč in obešanje lutk v Mariboru, opozoril pa je tudi, da se to ne dogaja samo na ulici, ampak da je tudi državni svet iz svojih vrst izločil nekoga, ki so ga ljudje izvolili, prejšnji predsednik DZ pa je izganjal iz državnega zbora poslance in si tako prisvajal oblast, ki pritiče samo volivcem in sodišču.
"Mi smo že šli po robu demokracije, nevarno po robu, pa ni nihče tega obsojal," je poudaril Cukjati in obenem opozoril, kako hitro lahko krhka demokracija preide v totalitarizem.
Povedal je še, da v Sloveniji ob menjavi vlade 20.3. politične elite naenkrat niso bile več težava, ni bilo več hudih protestov, otroci niso več stradali, na drugi strani pa je obrestna mera posojil naše države poskočila iz 4,6 na 7 odstotkov.
Cukjati je tudi opozoril na to, da v Sloveniji ni svobode do resnice, in pri tem omenil poročanje nekaterih medijev o dunajskem sojenju v zadevi Patria, po katerem naj bi sodnica rekla, da ni dvoma, da so bili slovenski politiki podkupljeni, čeprav je bila v resnici izjava sodnice drugačna. Povedal je še, da je član Zbora za republiko naredil analizo medijskega poročanja na RTV Slovenija v času od novembra 2012 do marca 2013 in v 420 prispevkih ni odkril niti ene kritike ali obsodbe dejanj kot so bila npr. obešanja lutk z mosta v Mariboru ali napis o klanju kristjanov. "Ko pa Janez Janša omeni levi fašizem, se še cel teden govori o sovražnem govoru," je bil o dvojnosti meril jasen Cukjati.
Dr. Boštjan M. Turk pa je ob koncu povedal, da je prihajajoči čas v katerem se obeležuje vrsto obletnic, čas za razmislek. Spomnil je še, da je Slovenija v času Titovega socializma radikalno nazadovala, a se kljub temu danes znova pojavlja jugonostalgija s simboliko rdeče zvezde. Venar pa Slovenija zdaj pripada določenemu ustroju sveta oz. družbe, ki po mnenju Turka nima nobene alternative.
