Pregled domačih dogodkov od 12. do 19. aprila

Slovenija | 21.04.2013, 08:43

V tem tednu je v domovini najbolj odmeval pogreb škofa Gregorija Rožmana in iskanje izhoda iz finančne krize. Predsednica vlade je še naprej poskušala miriti finančne trga, a zaenkrat manj uspešno.

CERKEV

„Rož, Podjuna, Zila, nagelj, rožmarin, v sveti zemlji sniva, tvoj slovenski sin,“ so pesnikovi verzi, ki so preteklo soboto pospremili k zadnjemu počitku ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Po 54. letih je škof Rožman bil položen tja, kamor si je želel, v slovensko zemljo. Stolnica svetega Nikolaja je bila polna do zadnjega kotička. Slovesno somaševanje s približano dvesto duhovniki, škofi in nadškofi je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Dejal je, da je bil škof Rožman pastir, ki mu je šlo za življenje vsakega človeka, tudi če se ni strinjal z njegovim prepričanjem. Slovesnost je spremljal Alen Salihović.

„Gospod naj mu da večni mir in pokoj. Naj počiva v miru.“ … so besede s katerimi se je sklenil pokop škofa Rožmana v kapeli Marije Magdalene v ljubljanski stolnici, ki je bila polna do zadnjega kotička.

„Biti pokopan v domovini med svojimi je naravna pravica, poznana že pred tisočletji. Danes jo škofu Gregoriju s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo. Na to je čakal več kot pol stoletja v daljni tujini. Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče“, je v nagovoru pri sveti maši dejal nadškof Anton Stres. Izrekel je priznanje in se zahvalil vsem ljudem s področja zgodovinopisja, sodstva in politike, ki so s svojim pogumom in privrženostjo resnici, pravici in narodni spravi omogočili tokratni dogodek.

„Vsi, ki želimo našemu narodu in državi dobro, se vrnitve Rožmana veselimo. Prepričan pa sem, da se tega veseli tudi rajni škof Rožman sam. Ne zaradi sebe, ker tega na onem svetu več ne potrebuje, ampak zaradi nas, ker to potrebujemo mi. Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje. Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo. Zato želim, da bi bil ta pokop pastirja ljubljanske krajevne Cerkve v njegovi stolnici tako sprejet in bi temu tudi služil.“

Seveda pa je po nadškofovih besedah včerajšnje dejanje kljub vsej pomembnosti le eno dejanje v verigi dejanj, ki so bila in še bodo potrebna, da „se bodo k nam povrnile edinost, sreča, sprava“.

„Po pričevanju tistih, ki so ga poznali in se z njim pogovarjali, ni sam nikoli izključeval možnosti, da je kdaj storil tudi kakšen napačen korak. Časi so bili med vojno in hkratno revolucijo preveč hudi in zapleteni in tudi človeška hudobija je ušla izpod vsakega moralnega nadzora, kot se to redno dogaja v vsaki vojni. Toda človekovo vrednost najbolj zaznamujejo njegovi najgloblji nameni in o njih lahko sodi samo Bog, ki edini vidi v človeško srce in ga tehta z mero svoje odrešujoče pravičnosti, usmiljenja in ljubezni. Najgloblje namene škofa Gregorija pa na poseben način razodevajo njegova številna posredovanja – samo poimensko jih je znanih nad tisoč tristo – za zapornike, internirance in obsojene na smrt ne glede na njihovo svetovnozorsko prepričanje. Bil je pastir, ki mu je šlo za življenje vsakega človeka, tudi če se ni strinjal z njegovim prepričanjem. Nikogar ni izključeval iz svoje dobrote in pripravljenosti pomagati."

Ob sklepu svete maše je bil pogrebni obred, ki ga je vodil nadškof Stres. Ob kropljenju krste so duhovniki zapeli pogrebni spev: „Pridite na pomoč, svetniki božji, pridite naproti, angeli gospodovi, nesite njegovo dušo pred obličje Najvišjega.“

Nato so škofa Rožmana bogoslovci ponesli ob pesmi „V nebesih sem doma“ skupaj s škofi in nadškofoma po glavni ladji do kapele Marije Magdalene. Tam so škofa položili k zadnjemu počitku.

Pokopa škofa Gregorija Rožmana v ljubljanski stolnici se je udeležilo velika množica ljudi. Že dopoldne so stolnico napolnili pri sveti maši ob sprejemu pokojnega škofa Rožmana Somaševanje zbora kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Po njej so se verniki in ljudje dobre volje poslovili od pokojnega škofa. Uvod v sveto mašo je bila akademija med katero so ljubljanski bogoslovci prebirali besedila iz škofovih pastirskih pisem, pridig in drugih nagovorov. Na pogrebno slovesnost posebej niso vabili predstavnikov politike, a so se nekateri kljub temu poslovili od škofa Rožmana. Pred stolnico smo posneli nekaj izjav. „Zame je to pomemben dogodek, ki mislim, da bo tudi veliko prispeval k splošni spravi v našem narodu“. „Jaz mislim, da je to ena od najbolj normalnih zadeva za današnji čas in za današnji prostor. Sicer je izpeljano nekoliko pozno, pa kljub vsemu je to dolžnost, ki jo je slovenski narod moral opraviti s strani države kot tudi s strani Cerkve.“

„Današnja žalna slovesnost je priložnost, da z obžalovanjem ter medsebojnim oproščanjem in sprejemanjem obrnemo nov list naše zgodovine in se skupaj pripravimo za izzive, ki jih pred nas postavlja prihodnost,“ pa je v izjavi ob pokopu Rožmana zapisal predsednik republike Borut Pahor.

„Gre za simbolno dejanje, če pomislimo koliko grobišč je še po slovenskem, in to je ena spodbuda, da naredimo Slovenci en korak naprej v prizadevanju za boljši jutri tudi z urejeno preteklostjo“, je po slovesnosti povedal msgr. Franci Petrič, ki je tudi dodal, da se je slovesnosti udeležilo tudi veliko romarjev iz avstrijske koroške, kjer je Rožman živel, med njimi tudi njegova pranečakinja.

Škof Rožman sedaj počiva tam, kjer si je želel in vsak se mu lahko priporoči in ustavi ob njegovem grobu.

Več o pogrebu škofa Rožmana najdete tudi na naši spletni strani radio.ognjisce.si

V Cerkvi na Slovenskem smo ta teden obhajali teden molitve za duhovne poklice na temo Poklici kot znamenje upanja, utemeljenega v veri. Temo tedna je predlagal zaslužni papež Benedikt XVI. v posebni poslanici za 50. svetovni dan molitve za duhovne poklice, v kateri je pokazal na duhovni poklic in povezanost z upanjem ter kot izkušnjo osebnega srečanja z Jezusom. Namen tedna je pomagati tistim, ki jih Bog kliče v duhovniško ali redovniško službo, da bi velikodušno odgovorili na ta klic ter spodbujati občestva k molitvi za nove duhovne poklice.

POLITIKA

Predsednik države Borut Pahor se je sredi tedna mudil na uradnem obisku v Franciji. Sestal se je s predsednikom Françoisom Hollandom, v parlamentu je nagovoril člane Odbora za zunanjo politiko. V živahni razpravi, ki je sledila s člani odbora, so se sogovorniki strinjali, da imata obe državi veliko skupnih interesov in številne še ne izkoriščene potenciale, ki jih je mogoče najbolje uresničiti ravno na podlagi strateškega partnerstva. Kljub resnim izzivom s katerimi se trenutno sooča tudi Francija, je bilo zaznati izjemno zanimanje francoskih poslancev o Sloveniji in o slovenskih stališčih do globalnih vprašanj. Popoldne se je predsednik republike sestal z gostiteljem Hollandom. Ta je povedal, da zaupa v Slovenijo in verjame, da bo uresničila napovedane ukrepe za izhod iz krize.

Drugi dan obiska je bil namenjen predvsem krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Glede na to, da je ena treh prioritet vlade privatizacija, je slovenska stran v Parizu preverjala tudi zanimanje Francozov za nakup slovenskih podjetij. Med Francozi naj bi bilo sicer največ zanimanja za slovenska podjetja na energetskem področju.

Vlada namerava kmalu začeti s postopki prodaje enega ali dveh večjih podjetij. Katera podjetja bi to lahko bila, premierka Alenka Bratušek ni želela špekulirati, saj se o tem še niso dogovorili znotraj koalicije. Se pa strinjajo, da je treba zbrani denar od privatizacije nameniti za spodbude gospodarstvu. V tem primeru gre lahko po njenih besedah za direktne dokapitalizacije podjetij, pomoč preko garancijskih shem ali kakšne druge oblike pomoči.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v sredo pred državnimi svetniki ponovila nekaj stavkov, ki smo jih slišali od nje že v preteklih dneh. Slovenija po njenem prepričanju ne potrebuje pomoči, ampak še nekaj časa. Poudarila je, da vlada ukrepe zelo aktivno pripravlja že od prvega dne od prisege. Vendar pa posameznih ukrepov ne želi izpostavljati sproti, pač pa jih namerava do konca meseca predstaviti celovito. Kot je dejala Bratuškova, si bodo prizadevali, da bi ti ukrepi kar "najmanj slabo" vplivali na gospodarstvo, a priznala,da še vedno razmišlja o dvigu kakšnega davka. Konsolidacije javnih financ ni mogoče izvesti v dveh letih, je prepričana. Kot kaže, pa premierka ne prepriča niti koalicijske partnerice SD. Njen poslanec Matjaž Han je tako dejal, da dokler ni konkretnih ukrepov, naj premierka raje molči. "Zdaj govoriti o tem, da znamo in zmoremo, se mi zdi neproduktivno," je dejal za STA. Ocenil je tudi, da bi bilo bolje, če premierka sploh ne bi imela intervjuja s televizijo CNN.

Gospodarstveniki so v torek zvečer vladi predstavili svoj pogled na reševanje finančnih težav. Bo besedah predsednika Gospodarske zbornice Sama Hribarja Miliča je v gospodarstvu še dovolj moči, optimizma in smelih načrtov, na drugi strani pa je predsednica vlade Alenka Bratušek dejala, da vlada aktivno pripravlja ukrepe za podporo gospodarstvu. O konkretnih ukrepih pa ni povedala nič. Gospodarstvenikom je predlagala ustanovitev sveta za razvoj, v katerem bo pobudo prepustila gospodarstvu. Vodil ga bo prvi mož idrijskega Kolektorja Stojan Petrič. Gospodarstvo je to napoved pozdravilo. A to ne zmanjša zaskrbljenosti gospodarstvenikov nad trenutnimi razmerami.

Po pogovoru s predsednico vlade Alenko Bratušek je nacionalna televizija v torek zvečer gostila predstavniki opozicije. Ljudmila Novak, Franc Bogovič in Zvone Černač so poudarili, da od nove vlade pričakujejo čim prejšnje ukrepanje na področju sanacije bančnega sistema, upravljanja z državnim premoženjem in zagona gospodarstva. Med drugim so povedali, da je problem Slovenije je, da stojimo na mestu in zato mednarodni finančni trgi spet izgubljajo zaupanje.

Vladna stran je sindikatom javnega sektorja v ponedeljek predstavila predlog ukrepov, s katerimi bi znižali plačno maso v javnem sektorju. Med drugim predlaga različno znižanje več dodatkov, in sicer za delovno dobo, za stalnost, za delo ob praznikih in v nedeljo ter za čas pripravljenosti na delo. Prav tako predlaga znižanje nadomestila za čas bolniške odsotnosti in ukinitev dodatka za akademski naziv.

Največji prihranek, skoraj 86 milijonov evrov, naj bi dosegli z znižanjem različnih dodatkov in nadomestila za bolniško odsotnost. Glavni ukrep je sicer usmerjen v dodatek na delovno dobo. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi ocenjuje, da bodo stališča posameznih stavkovnih odborov oziroma organov sindikatov o vladnem predlogu znižanja mase za plače v javnem sektorju okvirno znana do ponedeljka. Posebnega dogovora o tem, do kdaj naj bi se sindikati izrekli o predlogu, pa ni. Medtem so nekateri sindikati že opozorili na predloge, ki zanje niso sprejemljivi.

V Policijskem sindikatu Slovenije so že sklicali stavkovni odbor, ki bo odločal o nadaljnjih ukrepih. Ti bodo šli v smer zaostritve stavkovnih aktivnosti v času prihajajočih praznikov, so napovedali. Tudi v Sindikatu policistov Slovenije bodo z vsemi sredstvi zavarovali položaj zaposlenih v policiji. Po njihovi oceni ni razloga za poseg v plače zaposlenih na policiji. Lahko se pogovarjamo le o tem, kako racionalizirati poslovanje, je dejal predsednik sindikata Zoran Petrovič.

Sindikat državnih organov Slovenije je vložil zahtevo za izvršbo v primeru izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Višje delovno in socialno sodišče je namreč presodilo, da je država za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 ta denar dolžna izplačati. Sta pa tako minister za notranje zadeve Gregor Virant kot premierka Alenka Bratušek dejala, da se bodo skušali s sindikati dogovoriti o obročnem izplačilu oziroma odlogu izplačila dokler ne bi bili znani rezultati revizije.

Davčna in carinska uprava sta v ponedeljek javno objavili seznam zavezancev z neplačanimi davčnimi obveznostmi. Na njem je približno 16 tisoč zavezancev, tako pravnih kot fizičnih oseb, največji dolg pa obsega 24 milijonov evrov. Vsi skupaj državi dolgujejo dobro milijardo evrov. O tem, kako je možno, da je davčni dolg državi tako velik, skupno skoraj milijardo evrov, in ali je zatajila davčna uprava pa politični analitik Matevž Tomšič.

„Nedvomno. Tukaj sistem pobiranja davkov ni najbolj učinkovit. Vendar jaz tukaj vidim še eden večji sistemski problem in sicer precej visoke davčne stopnje. Slovenija je ena od držav, ki vsaj določen tipe prihodkov, denimo plače zelo visoko obdavčuje. Tukaj je v nekem evropskem vrhu. In čim so davčne obremenitve visoke, so ljudje manj naklonjeni plačevanju davkov. Sploh, ker za te visoke davke v zameno ne dobijo tako kvalitetnih javnih storitev kot bi si jih želeli.“

Naslednji seznam največjih davčnih dolžnikov bo objavljen do 10. maja in Davčna uprava zavezance poziva k poravnavi obveznosti.

Davčna uprava je razrešila zaplet v prvem svežnju informativnih izračunov dohodnine za preteklo leto v zvezi z napačnim upoštevanjem starševskih nadomestil pri 8306 zavezancih. Tako tem zavezancem ni treba vlagati ugovora, saj jim bo Durs v drugem svežnju informativnih izračunov izdal nov, pravilni izračun. Zavezance, ki imajo še kakšne druge nepravilnosti v informativnem izračunu, pa Durs poziva, da vložijo ugovor.

Zimska služba je končala z delom. Zima je bila dolga, od prvega sneženja 27. oktobra, do zadnjega 2. aprila je minilo dobrih pet mesecev. Po nekaterih podatkih je to najhujša zima v zadnjega pol stoletja in zato je zimska služba tudi porabila rekordno količino posipnih sredstev. Veliko poškodb, ki so v tej zimi nastale na cestišču, so pri DARS-u že začeli odpravljati, za kar imajo predvidene tri milijone evrov.

Ženski odbor Slovenske demokratske stranke je na sobotnem kongresu izvolil novo vodstvo. Predsednica je ponovno postala Alenka Jeraj, ki bo ženski odbor SDS vodila vsaj še prihodnja štiri leta. Delegatke so včeraj med drugim potrdile resolucijo Nemoč žensk v času krize, s katero želijo opozoriti na položaj žensk v družbi, še posebej v času finančne in gospodarske krize, pa tudi krize vrednot. Ob tem so se zavezale, da bodo združile znanje in moči slovenskih izobraženk, znanstvenic in delavk ter pripravile program morebitnih dodatnih ukrepov, ki bi prispevali k izboljšanju javnofinančnega položaja.

V dvorani Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano so v ponedeljek zvečer pripravili Zbor kristjanov in drugih ljudi dobre volje. Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je poskušala z gosti z dr. Alešem Mavrom, mag. Bernardom Brščičem in Miranom Breznikom odgovoriti na vprašanje, kje smo in kako naprej. Sogovorniki so prepričani, da je stanje v naši državi zelo resno, da pa so rešitve mogoče v pokončni politiki t. i. desnih strank.

Dr. Maver je prepričan, da Slovenijo že od druge svetovne vojne naprej vodijo zagovorniki in podporniki povojne politične mitologije. „Vsekakor je temu relativno ozkemu toku znotraj slovenske skupnosti uspelo v celoti osvojiti in obvladovati oblast skoraj celih 50 let. Na ta način so si zagotovili tudi velikansko prednost. Pridobili so si posestno stanje, primerljivo povsem s tistim nemško govoreče skupnosti v 19. stoletju, vendar gre njihova premoč še bistveno dlje in to je šele tisto, kar jo naredi za demonično in za poglavitnega demona sodobne Slovenije.“

V očeh javnosti nosilci povojne politične mitologije predstavljajo poroke evropske poti Slovenije, saj so uspeli uzurpirati prostor evropske razsvetljenske in liberalne politike pri nas, je dejal dr. Maver. Po njegovih besedah učinkovita pot Slovenije brez soočenja z resnico ni mogoča. Precej kritičen je bil v nadaljevanju mag. Brščič. Dejal je, da imamo z vlado Alenke Bratušek vrnitev že videnega. Dodal je, da leta 2013 poslušamo zgodbe o potrebnih dokapitalizacijah podjetij, kar je vrnitev kapitalizma in da očitki o tem, da je za nastalo stanje kriva vlada Janeza Janše, ne držijo.

Slovenija še ni dosegla točke nič, je dejal mag. Brščič. „Ko bomo dosegli to točko nič, sem prepričan, da bo država zlomljena, opustošena, da bo pa to hkrati priložnost za novo slovensko pomlad, ko bomo morali državo zgraditi znova.“

Mag. Brščiču je nenavadno, da se je za katoličane v Sloveniji izreka približno 57 odstotkov vprašanih, saj imamo zadnji dve desetletji tako rekoč 80 odstotkov časa vladavine tranzicijske levice. Se pravi tudi v katolištvu, v občestvu bo potrebno nekoliko samospoštovanja.

Rešitev vidi mag. Brščič v t.i. drugi republiki do katere pa lahko pride le z močno ideološko artikulirano desnico. Zbrane je nagovorila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak. Dejala je, da sta fašizem in nacizem odšla z vojno, komunizem pa v Sloveniji traja še danes. „Lastijo si kar je dobro in prav, sami pa oblikujejo javno mnenje. In ker tako obvladujejo slovensko javno mnenje, smo tudi kot katoličani v veliki meri klecnili, se temu prilagodili in temu mnenju verjeli in se na žalost potem tudi po tem mnenju odločali na volitvah.“

Novakova je poudarila, da je vlada v kateri je sodelovala tudi sama, v enem letu naredila zelo veliko, da pa jo skrbi vlada Alenke Bratušek. Pobudnik civilne iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Jože Strgar je ob sklepu izrazil veselje nad številno udeležbo v zavodu ter dodal, da s tovrstnimi srečanji želijo iskati poti, kako naprej. Novo srečanje pripravljajo jeseni na Otočcu.

KULTURA

Ob rojstnem dnevu Benedikta XVI. v Slovenijo prihaja tudi tretji in zadnji del trilogije Jezus iz Nazareta. Prevajalec prof. dr. Anton Štrukelj je za naš radio povedal, da knjiga izraža njegovo osebno vero v Jezusa Odrešenika, ki je hkrati vera Cerkve. Papež nam je pokazal, kako kot Kristusov učenec Jezusa pozna, razume in oznanja. „Pravzaprav lahko rečemo, da je hkrati petrinski in marijanski. Kot Peter ga oznanja, zato ker ga kot Marija najprej sprejema, posluša. Kdor bere njegove knjige, vidi da ta mož res premišljuje razodetje. In tako samostojno povezuje stvari. Ima kot se je nekje izrazil zračni pogled na stvari. Visoko se je dvignil in vidi celoto pred seboj.“

Benedikt XVI. tretji del Jezus iz Nazareta začenja s Pilatovim vprašanjem Jezusu: Od kod si ti? „Na prvi pogled bi nas presenetilo – Jezusovo otroštvo, pa začne z zasliševanjem. Prav to vprašanje: od kod si ti? Je vprašanje o Jezusovem izvoru. In šele nato se papež naveže na oba rodovnika, ki sta zapisana v evangeliju pri Mateju in pri Luku in pove, od kod si ti. Si Sin Božji. Si novi Adam. Si novi človek“, je še dejal dr. Anton Štrukelj, ki je prevedel trilogijo Jezus iz Nazareta.

Dokumentarni film Jožeta Možine Pedro Opeka, dober prijatelj je bil nagrajen na mednarodnem filmskem festivalu Okolje-zdravje-kultura v indonezijski prestolnici Džakarta. Prejel je posebno nagrado žirije in nagrado za odličnost, s tem se poteguje tudi za glavno nagrado festivala. Režiser filma o Pedru Opeki Jože Možina je prejel nagrado že v Združenih državah Amerike in Kanadi, poleg tega ima še nekaj nominacij.

ŠPORT

Telovadec Mitja Petkovšek je nastope na evropskem prvenstvu v Moskvi končal v kvalifikacijah in tako po enajstih zaporednih uvrstitvah v finale prvenstev stare celine - leta 2010 v Birminghamu zaradi poškodbe ni nastopil - prvič ostal brez. Ponesrečen seskok na bradlji mu je odnesel nedeljski nastop, kjer bi se boril za svojo deseto kolajno z evropskega prvenstva.

Slovenski slalomisti na divjih vodah so pretekli konec tedna prvič preverili svojo formo v mednarodni konkurenci na domačih tleh. V Solkanu so nanizali nekaj dobrih uvrstitev, tudi zmago kanuista Anžeta Berčiča. Kljub temu, da je letošnja sezona poolimpijska, pa so cilji znova visoki. Direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc pravi, da so priprave potekale dobro. Cilji pa so podobni kot v preteklih letih.

Imamo nove državne prvake v odbojki. To je ekipa ACH Volleyja, ki je že desetič v zgodovini osvojila naslov državnega prvaka. V četrtfinalni tekmi so v Kamniku s 3:0 premagali domači Calcit Volleyball in finalno serijo dobili s 3:1 v zmagah.