Pregled domačih dogodkov od 5. do 12 aprila

Slovenija | 14.04.2013, 15:08 Tone Gorjup

Teden od „petka do petka“ je tokrat zaznamovala vrnitev škofa Rožmana v domovino, ki bo odslej počival v ljubljanski stolnici. Kardinal Rode je ob dnevu slovenske zastave na Vačah maševal za domovino. Mariborski nadškof Turnšek pa se je v sklopu romanja metropolije srečal s patriarhom Irenejem. Vlada in sindikati javnega sektorja so znova sedli za pogajalsko mizo, medtem pa je začela veljati reforma trga dela, ki jo je pripravila Janševa vlada. Nova vlada navezuje prve stike s tujino in ugotavlja, kaj bi bilo potrebno storiti. Na športnem področju sta blestela plavalec Damir Dugonjić in jadralec Vasilij Žbogar, telovadec Aljaž Pegan pa je napovedal slovo.

Slovo ameriških Slovencev od škofa Rožmana

Slovenski rojaki v ZDA so se minulo nedeljo v Lemontu pri Chicagu poslovili od škofa Gregorija Rožmana, ki je bil tam pokopan leta 1959, zdaj pa se je vrnil v domovino. Krsta s posmrtnimi ostanki je bila nekaj ur v cerkvi Marije Pomagaj, da so se rojaki lahko v tihi molitvi poslovili od njega. Sledila je maša zadušnica, ki jo je daroval upokojeni pomožni škof Edvard Pevec iz Clevelanda. Z njim sta somaševala ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in upokojeni pomožni škof iz Chicaga John Gorman. Ob sklepu je škof Jamnik prebral pismo ljubljanskega nadškofa Antona Stresa. V njem je med drugim zapisal, kako je škof Gregorij Rožman podpiral mnoge Slovence, ki so morali zapustiti domovino. Z njegovo pomočjo so svojo vero in ljubezen do domovine. Škof Rožman je svoje življenje daroval za Božjo slavo in srečo vernikov, je zapisal nadškof in se zahvalil vsem vernikom v Lemontu, ki so zanj tako lepo skrbeli. V zadnjem delu pisma pa je, kot je še bral škof Jamnik, dodal: „Pri njegovem grobu ste utrjevali zvestobo katoliški veri, slovenstvu in demokraciji. A tudi verno ljudstvo v ljubljanski škofiji, kjer je bil nadpastir kar 30 let, ga je že dolgo želelo imeti med seboj. Svobodni časi za katere je škof molil, da bi zasijali slovenski domovini, so se uresničili. Zato želimo sedaj izpolniti njegovo željo in pravico, da njegovo mrtvo telo čaka slavo vstajenja v domači zemlji. Počival bo v svoji ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja, kjer je tolikokrat maševal in pridigal in kjer ga boste lahko obiskali vsi, ki boste kdaj obiskali domovino Slovenijo.“ Tako je zapisal nadškof škof Anton Stres rojakom v Združenih državah Amerike. V njegovem imenu jim je pismo prebral njegov pomožni škof Anton Jamnik, ki je sredi tedna pospremil krsto s posmrtnimi ostanki škofa Rožmana v domovino. Več o pokopu v ljubljanski stolnici pa prihodnjo nedeljo.

Kardinal Rode maševal za domovino

Društvo Heraldica Slovenica je minulo nedeljo v zemljepisnem središču Slovenije Geoss v Spodnji Slivni pri Vačah pripravilo slovesnost v počastitev dneva slovenske zastave. Uvod vanjo je bila maša za domovino, ki jo je v župnijski cerkvi na Vačah daroval kardinal Franc Rode. V pridigi je zbrane povabil k spoštovanju državnih simbolov: grba, zastave, državne himne ter zavedanju, da vsaka države temelji na duhovnih in moralnih vrednotah. Demokracija se hrani in živi z vrednotami. Če to zanemarimo, smo obsojeni na moralni propad in barbarstvo, je dejal kardinal Franc Rode. Novo duhovna moč, ki jo potrebuje naš narod, prihaja od Boga, ki je naš začetek in cilj našega bivanja.

Nadškof Turnšek s patriarhom Irenejem

Mariborski nadškof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Marjan Turnšek se je prejšnji konec tedna v Beogradu v sklopu romanja mariborske metropolije srečal z voditeljem srbske pravoslavne Cerkve patriarhom Irinejem. V nagovorih sta opozorila na povezanost katoliške in pravoslavne Cerkve in na to, da so razlike med njima zelo majhne. Po srečanju s patriarhom je nadškof še povedal, da mora biti prizadevanje za edinost v srcu našega krščanskega življenja in dodal: „Nam v Mariboru je to še toliko bolj dragoceno, ker je tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek storil zelo veliko zato, da bi molili in delali za edinost kristjanov, še posebej z vzhodnimi kristjani.“ Nadškof Marjan Turnšek je voditelju srbske pravoslavne Cerkve patriarhu Irineju podaril odlitek Kristusovega monograma, ki so ga na ozemlju metropolije, natančneje v Celju, našli v četrtem stoletju.

Vlada in sindikati spet za pogajalsko mizo

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so minuli četrtek skušali doseči sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev. Na mizi pa so imeli tudi vladni predlog ukrepov za zagotavljanje nižje plačne mase. Dogovorili so se le o "paketni" obravnavi ukrepov skupaj s stavkovnimi zahtevami. Vlada se želi s sindikati dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi plačno maso znižali za 158 milijonov evrov. Omenjene ukrepe je sindikalni strani predstavila že v ponedeljek, slednji pa so jo opozorili na stavkovne zahteve, ki so jih postavili vladi že pred januarsko stavko. Čeprav so več ur sedeli za skupno mizo, pomembnejšega napredka niso dosegli, so pa začrtali pot do rešitve. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je ob tem vesel, da je vlada nekako ugotovila, da se bo treba o vseh ukrepih in zadevah, ki zadevajo plačni in materialni položaj javnega sektorja dogovoriti in to je ključno. Upa, da bodo vendarle glavni del sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev uspeli zapreti že v začetku prihodnjega tedna, potem pa bi se posvetili konkretnim ukrepom oziroma temu, kako se bo javni sektor v tem in naslednjem letu razvijal oziroma deloval. Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa je ocenil, da pogajanja tečejo dobro in "dokaj umirjeno". Pristal je na sočasno reševanje stavkovnega sporazuma in predlaganih ukrepih. Stavkovni sporazum pa bi podpisali na koncu pogajalskega procesa, ko bodo dogovorjene tudi ključne zadeve. Med temi je na prvem mestu dogovor za zagotovitev vzdržne plačne mase v letošnjem letu in zatem zatem sprememba zakona o izvrševanju proračuna. Vladna stran je sicer obljubila, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih v tem letu skušala doseči zgolj z nenadomeščanjem tistih, ki se bodo upokojili. Obenem pričakuje, da bo dogovor o privarčevanem znesku pri masi plač javnega sektorja dosegla do 10. maja.

Reforma trga dela

Minuli petek je začela veljati reforma trga dela, ki vključuje zakon o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela. Končna različica sprememb delovne zakonodaje je nastajala več kot pol leta. Vlada na čelu s takratnim ministrom Andrejem Vizjakom je namreč izhodišča predstavila lani poleti, socialni partnerji pa so pogajanja sklenili konec februarja letos. Slednji je med drugim dejal, da nova zakonodaja zmanjšuje razlike na trgu dela, omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo. Prinaša tudi več ukrepov za zaščito zaposlenih in uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistema denarnih nadomestil za brezposelne ne spreminja. Kot je še dejal Andrej Vizjak, zakonodaja opogumlja delodajalce k zaposlovanju, saj znižuje določene stroške, a ne na račun neto plač, znižuje določene birokratske omejitve pri sklepanju in razvezi pogodb o zaposlitvi, kadar so utemeljeni razlogi, razlogov pa ne širi. Zakonodaja zasleduje dva temeljna cilja: večjo zaščito in večjo prožnost. Vizjak je prepričan, da bo nova zakonodaja na trgu dela prispevala h gospodarski rasti.

Predsednica vlade prvič uradno v Bruslju

Predsednica vlade Alenka Bratušek je minuli torek prvič obiskala Bruselj in se tem srečala najvidnejšim predstavnikom EU, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barroso. Zagotovila mu je, da se bo Slovenija odločno spopadla s tremi ključnimi izzivi: ureditvijo bančnega sektorja, privatizacijo in konsolidacijo javnih financ. Pri tem se je v veliki meri oprla na načrte prejšnje vlade, ki jim je sicer kot opozicijska poslanka pred meseci ostro nasprotovala. Začetek delovanja slabe banke je napovedala v juniju, prve postopke glede privatizacij pa do poletja. Ker so se v zadnjem tednu v tujih medijih vrstila ugibanja o tem, ali gre Slovenija po poti Cipra, je dodala, da Slovenija ni davčna oaza, temveč izvozno usmerjeno gospodarstvo, Po njenih besedah je med najmanj zadolženimi državami v EU-ju, ima pozitivno plačilno bilanco in novo vlado z veliko odločenostjo, da stori vse, da svoje težave reši sama. Predsednik Evropske komisije Barroso je po srečanju z Bratuškovo pohvalil njeno odločnost. Kot je dodal, verjame, da bo Slovenija kos izzivom, a opozarja, da je pred njo zahtevna naloga. Na konkretno vprašanje, ali je država sposobna sama rešiti probleme ali bi morala zaprositi za pomoč, pa je odgovoril, da Slovenija za finančno pomoč še ni zaprosila in da tudi nimajo indicev, da naj bi. Barroso sicer pričakuje konkretne predloge Ljubljane za rešitev ključnih problemov. Te pričakujejo v proračunskem in reformnem načrtu, ki ju mora država v kratkem poslati v Bruselj. Za njuno pripravo si je nova vlada izborila nekoliko več časa, kot je sicer predvidenega, a vseeno ju mora poslati v začetku maja.

21. srečanje žensk z rakom dojke

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je minulo soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravilo 21. vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke Nova pomlad življenja. Srečanje po navedbah društva stotinam žensk pomeni nepozabno doživetje, vir novega upanja in veselja do življenja. Direktor Onkološkega inštituta Janez Remškar je na srečanju poudaril pomen sodelovanja med medicinsko stroko in društvi bolnikov, saj pripomore k večji uspešnosti stroke. Kulturni program prireditve so oblikovali Mladinski pevski zbor osnovne šole Stranje pri Kamniku, Prifarski muzikantje, prireditev pa je vodila in povezovala Sabina Kogovšek Zrnec ter jo obogatila z dramskim vložkom. Sledila je pogostitev v preddverju Cankarjevega doma. Srečanje se je nadaljevalo s skupnim bogoslužjem v župnijski cerkvi Sv. Trojice. Za organizacijo slednjega je tokrat poskrbela skupina za samopomoč Trbovlje. Sveta maša je že petnajst let sestavni del tega srečanja in mnogim bolnikom predstavlja vir upanja in moči v težkih trenutkih, ki jih preživljajo.

Steletova in Grumova nagrada

Slovensko konservatorsko društvo je pred dnevi podelilo Steletovo nagrado Alenki Železnik, priznanja pa Marinki Dražumerič, Miranu Ježovnik in Mirku Lavbiču. Prireditve v Mestnem muzeju Ljubljana se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je opozoril na pomen konservatorjev, ki pomembno prispevajo k ohranjanju slovenske identitete.

S podelitvijo nagrad za najboljšo predstavo in Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo se je v Prešernovem gledališču Kranj prejšnjo nedeljo končal 43. Teden slovenske drame. Ta je v dvanajstih dneh postregel s tridesetimi gledališkimi dogodki in gostil prek dvesto slovenskih in tujih gledališčnikov. Dobitnik Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je Evald Flisar za Komedijo o koncu sveta, bienalno Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji pa je pripadlo Viliju Ravnjaku.

Šport

Slovenski plavalec Damir Dugonjić je na močnem mednarodnem mitingu v Eindhovnu prepričljivo zmagal na 50 metrov prsno. Razdaljo je preplaval v 27,33 sekunde, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu.

Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je osvojil bronasto kolajno na uvodni tekmi tekmi svetovnega pokala v španski Palmi de Mallorci. V olimpijskem razredu finn je zmagal Britanec Giles Scott, za njim pa se je uvrstil Nizozemec Pietr Jan Postma.

Slovo Aljaža Pegana

Slovenski gimnastični šampion Aljaž Pegan je 10. aprila naznanil konec kariere. Uradno se bo od gimnastike poslovil na svoj 39. rojstni dan, 2. junija, ko bo na pokalu Slovenije še zadnjič poprijel za drog in se v čim lepši luči predstavil domačim ljubitelje gimnastike. V več kot 30-letni karieri na drogu je leta 2005 v Melbournu osvojil naslov svetovnega prvaka, ob tem pa ima s tudi tri naslove svetovnega podprvaka. S prvenstev stare celine je domov prinesel pet kolajn, leta 1994 in nato deset let pozneje na evropskem prvenstvu v Ljubljani se je povzpel na evropski prestol, ob dveh naslovih evropskega prvaka ima v zbirki še en naslov podprvaka in dve bronasti kolajni. Preden so mu poškodbe preprečile vadbo na vseh orodjih in se je specializiral le za drog, je zmage na svetovnih pokalih osvajal tudi na bradlji. Skupno je na obeh orodjih zbral neverjetnih 32 zmag in še dodatnih 50 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala.