Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Nadja Maganja Jevnikar (foto: ARO)
Nadja Maganja Jevnikar

Nagrada Nadje Maganja Angelci Klanšek

| 03.03.2013, 15:08 Matjaž Merljak

Odbor za podelitev Nagrade Nadje Maganja je sporočil, da bo letošnjo nagrado, sicer že četrto po vrsti, prejela Angelca Klanšek iz Buenos Airesa, ki že več kot 50 let skrbi za tamkajšnjo slovensko šolo, sicer pa bo letos dopolnila 90 let življenja.

Kot še piše v sporočilu za javnost, se je Angelca Klanšek rodila 30. maja 1923 v Boštanju ob Savi. Po končani osnovni šoli je obiskovala Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Staršema ni bilo možno vzdrževati njenega študija, saj je bilo v družini osem otrok, zato si je kmalu sama pomagala z inštrukcijami. Kljub težkim razmeram je leta 1944 dokončala gimnazijo. Ker v tistem času vpis na univerzo ni bil mogoč, je pod vodstvom dr. Meršola opravila tudi bolničarski tečaj.

Vojna leta so njeno družino izredno prizadela, saj je Klanškova z njo bežala z nemškega zasedbenega območja, povojni poboji so ji odtrgali štiri brate, sama pa je nastopila begunsko pot. Že v taborišču Peggez-Lienz je svojo bolečino premagovala z delom za bližnjega in ljubeznijo do otrok in mladih. Začela je s poučevanjem. Po preselitvi v Argentino je - ob delu za preživljanje v tovarnah in pisarnah - leta 1951 začela s poučevanjem v Buenos Airesu, v okraju San Justo. Od takrat naprej je bila skrb za tamkajšnjo slovensko šolo na njenih ramenih. Vodila jo je skozi polnih 50 let in si znala pridobiti sposobne in požrtvovalne sodelavke in sodelavce ter naslednike. V teh letih je sobotno Balantičevo šolo v San Justu obiskovalo nad 750 otrok. Skrb zanje je desetletja slonela predvsem na idealizmu ustanoviteljice, vzgojiteljice in učiteljice Angelce Klanšek, ki že 61 let prostovoljno in brezplačno žrtvuje svoj čas, vse svoje sile in vso ljubezen mlademu rodu in mu v otroška srca vceplja ponos pripadnosti slovenskemu rodu. Danes že tretja in četrta generacija z veseljem zahajata v skupni slovenski Dom, kjer se še vedno sliši slovenska beseda. Njeno neumorno delo je eden tistih temeljev, zaradi katerega je “čudež” slovenske skupnosti v Argentini tako živ. Še danes, ko se bliža svoji 90-letnici, je vsa polna energije in še vedno poučuje.

V spomin na gospo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 – Repentabor, 8. februarja 2006) in v želji, da bi krepili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv. Egidija za Furlanijo Julijsko krajino, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Maganja, ki jo vsako leto podeljuje poseben odbor.

Prva Nagrada Nadja Maganja je bila podeljena 22. februarja 2010 zdravnici dr. Metki Klevišar iz Ljubljane, leta 2011 je odbor nagrado podelil ruski borki proti smrtni kazni Tamari Čikunovi iz Uzbekistana, v lanskem letu pa je nagrado prejela Tržačanka Laura Famea.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...