Marjan Bunič
Andrej Novljan
Tone Gorjup
Dr. Metka Klevišar (foto: ARO)
Dr. Metka Klevišar

Podelili nagrado Nadje Maganja - Jevnikar

08.03.2010, 07:49 Matjaž Merljak

V ponedeljek, 22. februarja 2010, so v Peterlinovi dvorani na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu prvič podelili nagrado Nadje Maganja – Jevnikar. Nagrado podeljuje poseben odbor, ki so ga ustanovili Skupnost Sv. Egidija Furlanije-Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina.

Nadja Maganja Jevnikar se je rodila v Trstu 9. septembra leta 1951, premlada pa je umrla v Repnu 8. februarja leta 2006. Odbor želi vzpodbuditi smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, zato nagrado podeljuje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo: izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganja - Jevnikar - predvsem vera, molitev, ljubezen za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti družbenih ved in kulture, nadalje pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za ekumenski in medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic ter zavzetost za spoštovanje etičnih načel ne glede na javno mnenje in ideološka stališča. Nagrado Nadje Maganja - Jevnikar je prejela dr. Metka Klevišar.

Urednik Ognjišča, Božo Rustja, je ob podelitvi nagrade razmišljal, kaj nam sporoča življenje Metke Klevišar? Ali kaj nam hoče Bog povedati po njeni življenjski poti? Morda to, da je vsako življenje, tudi krhko, umirajoče, bolno, v iztekanju, vredno življenje. Tako sporočilo je toliko pomembnejše v družbi, ki bi nas rad prepričala, da je nekaj vredno življenje tistih, ki imajo položaj, moč, bogastvo. Ali pa lepoto, postavnost… Prav Klevišarjeva je v Sloveniji začela z ustanavljanjem hospicev, ki pomagajo težko bolnim in njihovim svojcem pripraviti se na odhod s tega sveta. V sodobni družbi je smrt tabu. Za umirajočega, pa tudi za sorodnike prav zato vsaka omemba smrti, kaj šele soočenje z njo, predstavlja še večje breme, kakor je v preteklosti. Pa še nekaj nam je pokazala dr. Metka Klevišar. Daje tudi bolnikovo življenje lahko bogato in ustvarjalno. Na svoj način tudi lepo. Njo so bolezen oz. bolezni priklenile na invalidski voziček, a je kljub temu, morda pa prav zato ostala dejavna. Pojavlja se v javnosti, piše blog, članke in izdaja knjige. Nikjer ne skriva svoje bolezni, ampak uči ljudi – najprej z zgledom – živeti z boleznijo in z omejenostmi, ki jo bolezni prinašajo. Pravzaprav ustvarjalno, polno živeti z boleznijo. S tem je postala velika učiteljica našega časa in daje upanje številnim ljudem. Zato smo ji hvaležni in zato menim, da je prva nagrada Nadje Maganja prišla v prave roke.

 

Kip Zalke Arnšek, ki ga je prejela dr. Metka Klevišar
Kip Zalke Arnšek, ki ga je prejela dr. Metka Klevišar © ARO

 Prejemnica, dr. Metka Klevišar, je za Radio Ognjišče povedala, da je to zanjo veliko presenečenje in je bila nagrade zelo vesela. Z Nadjo Magajna - Jevnikar se je srečala samo enkrat. Podelitev je razumela kot praznik pokojne, do izraza so prišle vse vrednote, za katere je živela in so nam tako potrebne na vsakem koraku. Poleg denarne nagrade so ji podelili tudi kipec žene, ki kleči, glavo pa ima obrnjeno stran k drugim ljudem, kiparke Zalke Arnšek. To je spodbuda vsem nam, da smo obrnjeni k drugim, da bo naše življenje veliko večje in lepše. Postavljenega ima na vidnem mestu in jo vsak dan opominja na njeno vsebino.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.