Dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede, s Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z medijsko krajino. Seveda smo ga vprašali, kako vidi vlogo Radia Ognjišče ob dejstvu, da smo praznovali že 31-letnico. »Najprej čestitam. Mislim, da ste pomemben del javnega govora zelo velikega dela Slovenije in zato je izjemno pomembno, da imate čim boljše pogoje za delo.«
Neomejenega števila medijev ne moremo podpirati
Dr. Verčič ugotavlja, da je medijska krajina pri nas še vedno močno povezana s preteklimi dogodki, ker »se je pač se razvila iz tega, kar smo prinesli s seboj iz prejšnje države in na žalost nikoli v Sloveniji nismo imeli resnega premisleka, zakaj medije potrebujemo in kaj z njimi želimo, kar se najbolj vidi na RTV, ki je pravzaprav nek sistem, ki mene še najbolj spominja na železnice.« Po njegovem mnenju bi bil potreben nek resen premislek o tem, kaj kot družba z dvema milijonoma prebivalcev potrebujemo, saj neomejenega števila medijev, kot pravi, ne moremo podpirati. Medijski zakon teh vprašanj ni naslovil, šlo je le za posledico novih evropskih direktiv, ki so zahtevale, da »je bilo pač treba na hitro nekaj tudi pri nas narediti, zato da nas ne bodo kaznovali. Po drugi strani pa je šlo, tako kot pri najnovejšem zakonu o zdravstvu, poskrbeti za nekaj denarja, da se nahrani lačna usta, ki jih je v danem trenutku bilo potrebno nahraniti, zato da ta sistem, ki ga imamo, teče naprej. Ker tukaj se pa nihče ne upa dotakniti tega sistema.«
Človek bi pričakoval, da so bodo ljudje ukvarjali in popravljali tisto, kar je slabo.
Dr. Verčič se čudi posegom v načrtovano oddajo Tarča. »Tarča je gotovo ena izmed najbolj uspešnih oddaj, kar jih RTV Slovenija ima. Gre za zanimiv poseg v nekaj, kar je dobro. Človek bi pričakoval, da so bodo ljudje ukvarjali in popravljali tisto, kar je slabo. Tako da tukaj očitno gre za neke notranje politične zadeve zadeve znotraj RTV hiše. Namesto, da bi nagradili to ekipo, jo grajajo. Je pa potrebno gledati na to zadevo tudi iz širšega vidika. Mi poslušamo že dlje časa zgražanje recimo nad internetom in nad družbenimi omrežji zato, ker omogočajo preveč ljudskega glasu. Zdi se mi, da je to posebna oblika strahu pred demokracijo. Ker konec koncev se ta demokracija kaže tudi skozi Tarčo. Tarča odpira zadeve, o katerih se ne govori in ki niso prijetne.«
Bi se zavezal, da takšnega zakona ne bomo sprejemali po običajnem postopku, ampak tako, kot smo sprejemali odločitev o svoji samostojnosti.
Pozitivni dve stvari v iztekajočem se letu
Z gostom smo se uvodoma pogovarjali tudi o ključnih dogodkih iztekajočega se leta. Kot pozitivni je navedel dve stvari, sprejetje pokojninske reforme in sprejem Šutarjevega zakona, pri obeh temah je šlo za nekakšno poenotenje politike, kar je tudi omogočilo široko podporo. Ga pa skrbijo mednarodne razmere, pri čemer je omenil zlasti konflikte v Sveti deželi in Ukrajini. Poudarja, da ti dogodki oblikujejo ne samo notranjo politiko, ampak tudi pozicijo Evropske unije. Verčič zaskrbljeno ugotavlja, da Slovenija še ni povsem pripravljena na spremembe in tudi vlada očitno stopica na mestu in čaka, morda v upanju, da se bodo zadeve rešile same od sebe. A to bo, kot poudarja Verčič, dolgoročno negativno vplivalo na njeno vlogo v EU.
V oddaji smo se dotaknili tudi referenduma, na katerem smo odločali o asistiranem samomoru. Sam meni, da bi pri tako občutljivih temah potrebovali bolj skrben pristop k razpravi in morda tudi odločanje na referendumu z drugačno večino, podobno kot je bilo s plebiscitom. »Jaz mislim, da je bila cela procedura sprejemanja tega zakona napačna. Ta zakon ni eden izmed množice zakonov, ki se pač sprejemajo po tekočem traku, ampak gre za zelo zapleteno, zelo intimno in zelo pomembno vprašanje. Jaz bi se ga lotil zelo počasi, zelo strpno, poskušal govoriti z vsemi deli družbe in celo bi se zavezal, da takšnega zakona ne bomo sprejemali po običajnem postopku, ampak tako, kot smo sprejemali odločitev o svoji samostojnosti.«
Ugotavlja tudi, da se »vlada pri branjenju zakona ni posebej angažirala, nevladne organizacije, ki so bile v jedru promocije tega zakona, pa niso bile vešče v svojem komuniciranju.«
Na hitro smo pogledali tudi k prihajajočim volitvam. Sogovornik meni, da novih obrazov na tokratnih volitvah ne bo, da se bo vse vrtelo okoli dveh imen, Janeza Janše in Roberta Goloba. Več pa boste izvedeli, če boste prisluhnili oddaji.
V središču pridige ob slovesu dolgoletnega urednika Ognjišča msgr. Silvestra Čuka je bila svetopisemska podoba dokončanega teka. Zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v povsem polni koprski ...
Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Popoldne se bodo zanj zahvalili z mašo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, ki se je bodo udeležili tudi slovenski romarji. Dopoldne pa so se ...
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ...
V radijskih oddajah smo z Markom Juhantom sodelovali skoraj dvanajst let. V pogovorih je večinoma odgovarjal na vprašanja, izzive medsebojnih odnosov, poslušalkam in poslušalcem, le redko pa je ...
V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" je bil gost Jan Macarol, ustvarjalec vsebin, urednik City Magazina Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko ...
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih dneh politiki poslalo vrsto sporočil o tem, kakšno prihodnost si želi, da bo lahko soustvarjalo pogoje za boljši razvoj in kakovost življenja. Lansko leto so se ...