Dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede, s Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z medijsko krajino. Seveda smo ga vprašali, kako vidi vlogo Radia Ognjišče ob dejstvu, da smo praznovali že 31-letnico. »Najprej čestitam. Mislim, da ste pomemben del javnega govora zelo velikega dela Slovenije in zato je izjemno pomembno, da imate čim boljše pogoje za delo.«
Neomejenega števila medijev ne moremo podpirati
Dr. Verčič ugotavlja, da je medijska krajina pri nas še vedno močno povezana s preteklimi dogodki, ker »se je pač se razvila iz tega, kar smo prinesli s seboj iz prejšnje države in na žalost nikoli v Sloveniji nismo imeli resnega premisleka, zakaj medije potrebujemo in kaj z njimi želimo, kar se najbolj vidi na RTV, ki je pravzaprav nek sistem, ki mene še najbolj spominja na železnice.« Po njegovem mnenju bi bil potreben nek resen premislek o tem, kaj kot družba z dvema milijonoma prebivalcev potrebujemo, saj neomejenega števila medijev, kot pravi, ne moremo podpirati. Medijski zakon teh vprašanj ni naslovil, šlo je le za posledico novih evropskih direktiv, ki so zahtevale, da »je bilo pač treba na hitro nekaj tudi pri nas narediti, zato da nas ne bodo kaznovali. Po drugi strani pa je šlo, tako kot pri najnovejšem zakonu o zdravstvu, poskrbeti za nekaj denarja, da se nahrani lačna usta, ki jih je v danem trenutku bilo potrebno nahraniti, zato da ta sistem, ki ga imamo, teče naprej. Ker tukaj se pa nihče ne upa dotakniti tega sistema.«
Človek bi pričakoval, da so bodo ljudje ukvarjali in popravljali tisto, kar je slabo.
Dr. Verčič se čudi posegom v načrtovano oddajo Tarča. »Tarča je gotovo ena izmed najbolj uspešnih oddaj, kar jih RTV Slovenija ima. Gre za zanimiv poseg v nekaj, kar je dobro. Človek bi pričakoval, da so bodo ljudje ukvarjali in popravljali tisto, kar je slabo. Tako da tukaj očitno gre za neke notranje politične zadeve zadeve znotraj RTV hiše. Namesto, da bi nagradili to ekipo, jo grajajo. Je pa potrebno gledati na to zadevo tudi iz širšega vidika. Mi poslušamo že dlje časa zgražanje recimo nad internetom in nad družbenimi omrežji zato, ker omogočajo preveč ljudskega glasu. Zdi se mi, da je to posebna oblika strahu pred demokracijo. Ker konec koncev se ta demokracija kaže tudi skozi Tarčo. Tarča odpira zadeve, o katerih se ne govori in ki niso prijetne.«
Bi se zavezal, da takšnega zakona ne bomo sprejemali po običajnem postopku, ampak tako, kot smo sprejemali odločitev o svoji samostojnosti.
Pozitivni dve stvari v iztekajočem se letu
Z gostom smo se uvodoma pogovarjali tudi o ključnih dogodkih iztekajočega se leta. Kot pozitivni je navedel dve stvari, sprejetje pokojninske reforme in sprejem Šutarjevega zakona, pri obeh temah je šlo za nekakšno poenotenje politike, kar je tudi omogočilo široko podporo. Ga pa skrbijo mednarodne razmere, pri čemer je omenil zlasti konflikte v Sveti deželi in Ukrajini. Poudarja, da ti dogodki oblikujejo ne samo notranjo politiko, ampak tudi pozicijo Evropske unije. Verčič zaskrbljeno ugotavlja, da Slovenija še ni povsem pripravljena na spremembe in tudi vlada očitno stopica na mestu in čaka, morda v upanju, da se bodo zadeve rešile same od sebe. A to bo, kot poudarja Verčič, dolgoročno negativno vplivalo na njeno vlogo v EU.
V oddaji smo se dotaknili tudi referenduma, na katerem smo odločali o asistiranem samomoru. Sam meni, da bi pri tako občutljivih temah potrebovali bolj skrben pristop k razpravi in morda tudi odločanje na referendumu z drugačno večino, podobno kot je bilo s plebiscitom. »Jaz mislim, da je bila cela procedura sprejemanja tega zakona napačna. Ta zakon ni eden izmed množice zakonov, ki se pač sprejemajo po tekočem traku, ampak gre za zelo zapleteno, zelo intimno in zelo pomembno vprašanje. Jaz bi se ga lotil zelo počasi, zelo strpno, poskušal govoriti z vsemi deli družbe in celo bi se zavezal, da takšnega zakona ne bomo sprejemali po običajnem postopku, ampak tako, kot smo sprejemali odločitev o svoji samostojnosti.«
Ugotavlja tudi, da se »vlada pri branjenju zakona ni posebej angažirala, nevladne organizacije, ki so bile v jedru promocije tega zakona, pa niso bile vešče v svojem komuniciranju.«
Na hitro smo pogledali tudi k prihajajočim volitvam. Sogovornik meni, da novih obrazov na tokratnih volitvah ne bo, da se bo vse vrtelo okoli dveh imen, Janeza Janše in Roberta Goloba. Več pa boste izvedeli, če boste prisluhnili oddaji.
Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.
V Zavodu sv. Stanislava so s praznično sveto mašo in slovesno akademijo obeležili god svojega zavetnika, svetega Stanislava Kostke. Poseben poudarek letošnjega praznovanja je bil na celostnem ...
Lokalne volitve so prinesle več presenečenj, predvsem v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Politični analitik Peter Gregorčič v povolilnem komentarju opozarja na težave Gibanja Svoboda, oslabljeno ...
November in december prinašata številne dogodke, od koncertov, opernih predstav in poslovnih večerij do prazničnih srečanj, ki zahtevajo nekoliko več premisleka pri izbiri oblačil. Kako ločiti ...
Smo v času potrošniške histerije, tako imenovanega črnega petka. Ta pa ni nastal kot praznik kupcev, temveč kot ena najuspešnejših marketinških idej sodobnega kapitalizma, ki je iz ZDA prek spleta ...
V zadnji oddaji Doživetja narave smo se posvetili reki Soči in pretresljivi zgodbi njene ohranitve. Pred pol stoletja je le malo manjkalo, da bi soške brzice za vedno izginile pod gladino umetnih ...