Slovenski parlament soglasno ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z EU
Slovenija
Državni zbor je danes ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z EU. Ratificiral jo je s podporo vseh 82 navzočih poslancev, potrebna pa je bila dvotretjinska podpora. Hrvaški premier Zoran Milanović, ki se je na povabilo premierke Alenke Bratušek udeležil zasedanja, je visoko podporo označil za simbolno, Bratuškova pa za dokaz politike sobivanja.
Vseh sedem poslanskih skupin je v razpravi pred glasovanjem vnaprej podprlo ratifikacijo. Ob tem so poslanci izpostavili prednosti članstva Hrvaške v uniji in izrazili pričakovanje, da bo tudi to pripomoglo k rešitvi še preostalih odprtih vprašanj med državama.
Po ratifikaciji je premierka Alenka Bratušek v DZ dejala, da gre za "poseben in pomemben dan" za obe državi ter da je soglasna ratifikacija dokaz, da Slovenija razume evropsko politiko sobivanja in solidarnosti kot svojo politiko.
Izpostavila je Hrvaško kot enega ključnih trgov za Slovenijo ter poudarila, da bodo z njenim vstopom v EU odpravljene številne administrativne ovire, kar bo lahko gospodarsko sodelovanje med državama še okrepilo.
Zahvalila se je vsem, ki so pomagali in sodelovali pri reševanju problemov, da je prišlo do ratifikacije - tako bivšemu premieru Janezu Janši kot tudi zunanjemu ministru Karlu Erjavcu ter hrvaški zunanji ministrici Vesni Pusić in Milanoviću, s katerim se je ob robu tudi srečala. Milanović je bil sicer njen prvi tuji gost, odkar je prevzela položaj predsednice vlade.
Predsednik DZ Janko Veber je v izjavi ocenil, da rezultat glasovanja govori o tem, da je v DZ obveljalo zelo globoko prepričanje, da je vključevanje Hrvaške v EU zelo pomembno tako za Hrvaško kot Slovenijo. Pričakuje, da bo življenje ob meji sedaj še prijetnejše in da bo z vstopom Hrvaške v EU interes te regije bistveno močneje zastopan v EU.
Milanović, ki je bil z ministrico Pusićevo navzoč pri glasovanju v DZ, se je tako kot Bratuškova zahvalil vsem, ki so sodelovali pri reševanju problemov, kar je privedlo do ratifikacije, še posebej pa bivšemu premieru Janši, s katerim sta "osebno sodelovala pri rešitvi, ki je dobra za obe državi".
S tem je mislil na memorandum o prenesenih deviznih vlogah Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki sta ga z Janšo podpisala 11. marca in tako odpravila zadnjo oviro za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v DZ.
Milanović se je zahvalil slovenskim poslancem za soglasno ratifikacijo, ki je po njegovi oceni pomembna na simbolni ravni. Izpostavil je medsebojen pomen gospodarskih razmer v obeh državah ter izrazil prepričanje v prihodnje tesno sodelovanje in soodvisnost med državama.
V DZ se je ločeno sestal tudi z Janšo, kasneje pa tudi s predsednikom SD Igorjem Lukšičem; srečal se je tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.
Skupaj s Pusićevo ga je na slavnostnem kosilu, na katerem sta bila tudi Bratuškova in Erjavec, gostil predsednik republike Borut Pahor.
Zunanji minister Erjavec se je pred glasovanjem v DZ sestal s hrvaško kolegico. Ob tej priložnosti je izrazil prepričanje, da se bo z ratifikacijo pogodbe začelo novo poglavje v odnosih med državama.
"Danes je pomemben dan tako za Slovenijo kot Hrvaško," je dejal Erjavec v izjavi po kratkem pogovoru s hrvaško kolegico ter izpostavil, da imata državi veliko skupnega tako na gospodarskem kot političnem področju.
Hrvaška je četrta najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, Slovenija pa največja investitorka na Hrvaškem. Izpostavil je tudi skupen interes obeh držav po stabilnosti na Zahodnem Balkanu in, kot je dodal, "ravno pot v EU omogoča vsem državam Zahodnega Balkana večjo stabilnost in možnost razvoja".
Pusićeva je po pogovoru z Erjavcem izpostavila, da gre za poseben trenutek za Hrvaško in edinstven primer v zgodovini, da je reševanje enega problema prineslo boljše odnose med državama.
Na novinarsko vprašanje, kaj konkretno bo članstvo Hrvaške v EU prineslo običajnim državljanom Slovenije, je Erjavec izpostavil, da na carini ne bo več pregledov. Pričakuje tudi, da bo Hrvaška v dveh do treh letih izpolnila pogoje za vstop v schengen, izpostavil pa je tudi odpiranje novih možnosti za slovensko gospodarstvo.
V Zagrebu je hrvaški predsednik Ivo Josipović ocenil, da pomeni ratifikacija v DZ zagotovilo za polnopravno članstvo Hrvaške v EU 1. julija. Odločitev DZ je označil za "potrditev dobrih, dolgotrajnih in prijateljskih odnosov s Slovenijo" ter izrazil upanje, da bosta državi sodelovali tudi v EU.
V Bruslju so se na slovensko ratifikacijo že pozitivno odzvali. Tako evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle kot Evropska komisija sta pozdravila ratifikacijo.
Slovenija je med zadnjimi državami EU, ki je ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Skupaj z njo jo je doslej ratificiralo 23 članic. Postopka ratifikacije še niso zaključili v Nemčiji in na Danskem, na Nizozemskem ter v Belgiji.
V Sloveniji se je zapletlo zaradi spora o LB - točneje tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih za prenesene devizne vloge zagrebške podružnice LB v imenu hrvaške vlade.
Potem ko je hrvaška vlada bankama aprila lani pooblastilo potrdila je Slovenija ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom teh pooblastil, saj gre za vprašanje nasledstva. Državi sta nato po več poskusih vprašanje le rešili z že omenjenim memorandumom, ki je mednarodnopravno začel veljati 19. marca.
