Ob 300. obletnici smrti škofa Naldinija prenovili cerkev Sv. Blaža
Slovenija | 26.03.2013, 15:59
Škofija Koper se bo v prihodnjem mesecu spomnila 300-letnice smrti koprskega škofa Paola Naldinija. Kot je na novinarski konferenci povedal škof Jurij Bizjak je škof Naldini najbolj znan po svoji knjigi Corografia Ecclesiastica oziroma Cerkveni krajepis, ki jo je dal natisniti leta 1700 v Benetkah. V njej opisuje najrazličnejša področja koprske škofije in je v slovenskem prevodu izšla leta 2000. Obletnico bodo obeležili s strokovnim simpozijem in slovesno sveto mašo v prenovljeni cerkvi sv. Blaža, kjer je škof Naldini tudi pokopan.
„V letošnjem velikonočnem času, točneje 21 aprila, bo naša škofija proslavljala 300-letnico odhoda s sveta znanega koprskega škofa Paola Naldinija. Rodil se je leta 1632, koprsko škofijo pa je vodil od leta 1686 do svojega slovesa z zemlje leta 1713,“ je povedal škof Bizjak in dodal, da bodo obletnico obeležili z znanstvenim posvetom in slavnostnim koncertom, s priložnostno razstavo in slovesno sveto mašo.
Umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež je povedala, da želijo z enodnevnim znanstvenim posvetom v Pretorski palači v Kopru osvetliti življenje in delovanje škofa Naldinija. „Na znanstvenem simpoziju bodo poleg organizatorjev, Škofije Koper, sodelovali strokovnjaki z različnih področjih in tako predstavili škofa, njegovo osebnost in delovanje v najširšem pomenu. Tako bodo na posvetu udeleženi kolegi zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, muzikologi, klasični filologi, restavratorji/konservatorji, arhivarji itd. Posebna pozornost bo namenjena Naldinijevi vlogi pri umetnostnih naročilih na prelomu 17. v 18. stoletje in njegov prispevek k prenovi cerkve sv. Blaža v Kopru,“ je povedala dr. Kamin Kajfež.
Škof Nladini počiva v cerkvi sv. Blaža, ki je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana in spremenjena v skladišče. Po vrnitvi tega objekta koprski škofiji, so stekla vsa potrebna zunanja obnovitvena dela. Prav okrogla obletnica Naldinijevega odhoda v večnost pa je bila zadnja spodbuda, da so za to priložnost prenovili in uredili tudi notranjost cerkve do te mere, da je primerna za bogoslužje in oglede. „To cerkev, ki je bila zadnja desetletja nedostopna javnosti, si je Naldini izbral za svoje zadnje počivališče. V lasti so jo imele avguštinke, ki so pripadale avguštinskemu redu in so v mestu delovale že od srednjega veka dalje. Cerkev je sedanjo podobo dobila v začetku 18. stoletja, za kar je zaslužen prav škof Naldini. Ta je z lastnimi denarnimi sredstvi pomagal pri obnovi dotrajane srednjeveške cerkve, za kar se mu je samostanska skupnost zahvalila s portretno busto, opremljeno s škofovim grbom in napisom. Skulptura stoji visoko na steni na desni strani cerkvene ladje med obema stranskima oltarjema, ki sta nastala kot naročilo škofa Naldinija,“ je povedala umetnostna zgodovinarka. Spomnila je tudi, da je bilo eno pomembnejših Naldinijevih dejanj ustanovitev Ilirskega semenišča v Kopru leta 1710, ki je bilo namenjeno vzgoji glagoljaških duhovnikov in je delovalo vse do leta 1818, ko je bilo zaradi pomanjkanja kandidatov ukinjeno in preneseno v Gorico. „K ustanovitvi Ilirskega semenišča je prispevalo Naldinijevo spoznanje, da je za pretežno slovansko podeželje nujno potrebna vzgoja duhovnikov-glagoljašev, kot tudi njegovi korektni in objektivni pogledi na slovansko prebivalstvo, ki ga je označeval kot dobre in marljive poljedelce oziroma kolone kljub dejstvu, da niso bili avtohtoni prebivalci Istre. V času njegovega škofovanja je koprska dioceza doživela enega največjih trenutkov v svoji zgodovini, ki je bil kronan med drugim tudi s prenovo stolnice. Takrat so v Kopru prvič po 15. stoletju začeli razmišljati o večjih posegih v stavbno telo koprske stolnice; leta 1690 je bil v Benetkah pri nekem arhitektu Francescu naročen načrt za nov korni del stolnice z zakristijo, ki pa so ga realizirali šele leta 1715, dve leti po Naldinijevi smrti.“
Škofijski ekonom Tihomir Busija pa je predstavil stroške obnovitvenih del v cerkvi sv. Blaža. Povedal je, da so konservatorsko-restavratorski posegi bili na vhodnih in stranskih vratih, vratih v zakristijo, mrežah nad oltarji, doprsnem kipu škofa Naldinija, kipu svetega Blaža, kamnitem oltarju, lesenih polihromirnih plastikah in na slikah Pieta, Marije z Jezusom, Svete družine in svetega Avguština. Predvideni stroški so 90.000 evrov. Od tega bo šlo 40.000 evrov za gradbeno-obrtniške posege, ostalo za restavriranje. S strani škofije in občine Koper bodo prispevali dve tretjini, eno pa naj bi ministrstvo za kulturo. V primeru, da na javnem razpisu ministrstva za kulturo ne bodo uspešni, bodo obnovitvena dela zmanjšali za tretjino in bo tako ostalo zgolj pri vložku, ki ga bosta v obnovo cerkve sv. Blaža vložili škofija in občina Koper.
Kdo je bil škof Paolo Naldini?
Škof Paolo Naldíni je bil doma iz Padove, kjer je vstopil v red avguštincev. Papež Inocenc XI. ga je 11. marca 1686 imenoval za koprskega škofa. Po prihodu v Koper je vrsto let zbiral zgodovinsko gradivo, na osnovi katerega je izdal knjigo o slavni preteklosti škofije. V njej je opisal zgodovino koprske stolnice, predstavil škofe in stolni kapitelj.
Na kratko je predstavil vse škofijske in redovne cerkve v Kopru, Izoli in Piranu ter oba primestna dekanata z vsemi župnijami. Zaradi vernikov, ki so govorili le slovensko, je želel poskrbeti za duhovnike, ki bi jih nagovarjali v domačem jeziku. Zato je leta 1710 v Kopru ustanovil »Ilirsko semenišče«, ki je delovalo do leta 1818; takrat je bilo zaradi pomanjkanja kandidatov ukinjeno oziroma prestavljeno v Gorico. Škof Paolo Naldini je umrl 21. aprila 1713 v Kopru.
