Blagoslov križevega pota v Piranu
Slovenija | 22.03.2013, 23:39
Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in župnija Piran je minuli petek v župnijski cerkvi sv. Jurija v Piranu pripravila bogoslužno-kulturni dogodek. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak je blagoslovil križev pot akademske slikarke Mire Ličen Krmpotić. Mešani pevski Giuseppe Tartini je izvedel skladbo Stabat Mater.
Spremno besedilo Silvestra Gabrščka ob križevem potu in predstavitev akademske slikarke Mire Ličen Krmpotić
V jubilejnem letu 1700-obletnice cesarskega odloka o verski svobodi ali Milanskega edikta, ki je v zgodovini krščanstva odigral izjemno pomembno vlogo, je akademska slikarka Mira Ličen Krmpotić za piransko stolnico izdelala izvirno umetnino: Križev pot v kaljenem steklu, s sodobno upodobitvijo zadnjega dela Kristusove poti na Kalvarijo z Njegovo smrtjo na križu, prizorom Sočutne in polaganja v grob. V podobah se zrcalijo nešteti prizori iz življenja slehernega človeka, družin, družbe, skratka, podobe človeštva v teku zgodovine ter stiska, trpljenje in bolečina sodobnega človeka navzlic vsestransko napredni sedanjosti.
Izročilo o nenavadnem nebesnem sporočilu cesarju Konstantinu pred usodno bitko »V znamenju križa je zmaga« govori o cesarjevem spreobrnjenju in začetku novih časov za kristjane. Križ ni več simbol najhujšega prekletstva, marveč nasprotno: v zgodovinskih obdobjih, ki sledijo, postaja vse bolj in bolj prepoznaven znak za kristjane in spoštljiv simbol, na katerem je viselo odrešenje sveta.
Skladno z zgodovinskimi razmerami, zlasti pa z duhovnimi tokovi, ki se odražajo domala v vseh umetniških zvrsteh, v upodabljanju Križanega lahko spremljamo odsev razmer življenja človeštva določenega časa. Pogled Križanega, upodobljenega na ikoni v asiški cerkvi sv. Damjana, v Frančiškovo mladostno srce je popolnoma spremenilo življenje bogatega in razuzdanega mladeniča in po njem, vse do danes, nepregledne množice ljudi. Frančiškovo izvirno ponazarjanje Kristusovega trpljenja je v veliki meri botrovalo razcvetu duhovnega poglabljanja in uprizarjanja pasijonskih prizorov, kot tudi njihovemu umetniškemu upodabljanju, ki je z brevom papeža Klementa XII. iz leta 1731 v predpisanem zaporedju štirinajstih postaj pridobil bivanjsko pravico tudi v župnijskih in ne le v samostanskih cerkvah.
Krščanstvo pozna še veliko vzornikov in vzornic, ki so na različne načine podčrtali in poudarjali vlogo križa v življenju posameznika, kot tudi v odrešenjski vlogi celotnega človeštva; za Miro Ličen Krmpotić pa je najbolj odločilna duhovnost Chiare Lubich, ki v Križanem in kriku zapuščenega Jezusa »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« najde odgovor na vsak naš »zakaj« in ključ za najbolj popolni odnos z vsakim človekom in Bogom.
Križev pot Mire Ličen Krmpotić v piranski stolnici je sodobni odmev tega krika in hkrati vabilo, da mu osebno in kot skupnost v današnjih časih odgovorimo, s tem pa ranjenemu človeštvu prenesemo življenjsko pomembno veselo oznanilo, ki ga v zlatem sijaju ponazarja petnajsta vstajenjska postaja.
Mira Ličen Krmpotić
Rojena 26. 05. 1950 v Pulju. Slikarstvo je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju in leta 1975 končala specialko za restavratorstvo. Od leta 1973 je imela več kot sedemdeset osebnih razstav (v letu 2010 veliko pregledno v Obalnih galerijah Piran: v Galeriji Loža in v razstavišču Monfort Portorož ter v Galeriji A+A v Benetkah) in sodelovala na več kot dvesto skupinskih in mednarodnih razstavah doma in v tujini. Prejela je več nagrad, med drugimi leta 1997 tudi Steletovo priznanje za delo na področju restavratorstva, 2009 priznanje Mirka Šubica za leto 2009, v letu 2010 nagrado ZDSLU, 2011 Zlati grb Občine Piran in 2012 nagrado Majskega salona. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, v risbi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika, freske, keramiki, slikanja na tekstil in v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Je avtorica številnih javnih profanih in sakralnih spomenikov (Ptuj, Ljubljana, Rovinj, po Slovenski Istri in drugod), njena dela se nahajajo v javnih in privatnih zbirkah doma in v tujini. Od oktobra do decembra 2012 je že tretjič študijsko bivala v Cité Internationale des Arts v Parizu. Neprekinjeno se ukvarja z restavratorstvom in konservatorstvom, kjer je sodelovala pri številnih najpomembnejših restavratorskih projektih v Piranu, Izoli, Kopru in po drugih slovenskih mestih, v Istri in Dalmaciji. Bila je med iniciatorji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran. V letu 2010 je pri Obalnih galerijah Piran izšla Monografija Mira Ličen Krmpotić. Živi in ustvarja v Piranu.
Vir: Katoliška Cerkev
