Teden družine v letu vere
Matjaž Merljak
V Cerkvi na Slovenskem od 19. do 25. marca praznujemo teden družine. Letos ima geslo Leto vere v družini. Teden družine vsako leto tradicionalno poteka med godom sv. Jožefa, moža Device Marije, in praznikom Gospodovega oznanjenja Mariji. Letošnja spodbuda je namenjena pogovoru o veri in vernikovem odnosu z Bogom, posebej tudi pod vidikom življenja v krščanski družini.
V številnih župnijah bodo ob tej priložnosti pripravili prireditve v zahvalo očetom in materam. Na župnije so bile poslane zgibanke z razmišljanji za posamezne dneve in vprašanji za pogovor v družini ali zakonski skupini. Tema premišljevanj so zakramenti, na katere se pripravljamo v družini. Učinki delovanja omenjenih zakramentov se posebej kažejo v družinskem življenju, Bog pa po njih tudi daje in razodeva svojo pomoč.
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, predsednik medškofijskega odbora za družino, je za naš radio dejal:
LETO VERE s posebnim poudarkom na novi evangelizaciji naj bi pomagalo vsem vernikom na novo odkriti, spoznati moč, bogastvo in lepoto vere. To nalogo ima zlasti družina, od katere je in bo v bodočnosti še bolj odvisen uspešen prenos vere na nove generacije. Družina kot »domača Cerkev« naj bi bila prva izkušnja Cerkve za vsakega otroka. V njej je deležen prvega in osnovnega uvajanja v vero. Ob njeni pomoči prejme zakramente uvajanja in dobi izkušnjo darovane ljubezni.
Iz različnih razlogov je to posredovanje vere danes zelo oteženo. Zaslužni papež Benedikt XVI. je v eni svojih zadnjih katehez o veroizpovedi govoril o Bogu Očetu. Omenjal je, da je danes v naši kulturi težko govoriti o Bogu kot Očetu. V družbi razbitih družin ali v razmerah, kjer so očetje prezaposleni s krpanjem družinskega proračuna in številnimi drugimi obveznostmi, je zaupen, vesel in sproščen odnos s starši, posebej z očeti, otežen.
Na splošno večina staršev, tako mater kot očetov, posveča premalo časa otrokom, otrok pa svoj odnos z Bogom kot Očetom gradi ravno na izkušnji svojih odnosov z zemeljskimi starši. Če doživlja ravnodušnost ali celo popolno odsotnost očeta, mu ni lahko z veseljem razmišljati o Božji očetovski ljubezni. Bistvo vere in prvo oznanilo naj bi bila prav Očetova, to je božja ljubezen, ki se ji je vredno predati v osrečujočem odnosu osebne vere.
V veliko pomoč pri posredovanju vere je udeležba staršev in otrok pri nedeljski maši, kjer skupaj z drugimi družinami doživljajo župnijsko občestvo enega srca in duha ob poslušanju Božje besede in v skupni molitvi (prim. Apd 4,32) in evharistiji.
Teden družine v letu vere naj v starših poglobi zavest, kako lepa in hkrati odgovorna naloga je posredovanje vere tistim, ki so jim kot Božji sodelavci dali življenje. Vsem pastirjem pa poglobljeni in živ čut, kako pomembna je družinska pastorala.
Vedno znova mi prihajajo v spomin besede blaženega papeža Janeza Pavla II., ki jih je izrekel slovenskim škofom ob obisku ad-limina: Storite vse, da boste prišli do celostne družinske pastorale.
