Maribor dobil novega župana Andreja Fištravca
Slovenija
Maribor je po jesenskem protestniškem vrenju, ki so ga sprva povzročili radarji, in decembrskem odstopu Franca Kanglerja dobil novega župana. To je že po prvem krogu nadomestnih volitev s prejetimi 52,73 odstotka oz. 15.486 glasov postal edini nestrankarski kandidat, sociolog Andrej Fištravec.
Volilna udeležba je bila skromna, 31,23-odstotna. Drugouvrščeni Matevž Frangež, sicer kandidat SD, je prejel 24,65 odstotka ali 7239 glasov.
Za člana SLS in mariborskega podžupana Milana Mikla, ki ga je podpiral tudi Kangler, je glasovalo 6,01 odstotka oz. 1764 mariborskih volivcev, na četrtem mestu je pristala kandidatka SDS Andreja Špernjak, ki je dobila 4,95 odstotka, Andrej Ketiš z Liste za Maribor pa nekaj manj, 4,63 odstotka. Preostala šesterica je prejela po manj kot dva odstotka glasov.
Novi mariborski župan je takoj potem, ko je postalo jasno, da bo zmagovalec volitev, dejal, da je breme zanj zdaj težko, a če si človek ne naloži težkega bremena, nikoli ne ve, kako je močan. Čas do uradne razglasitve rezultatov namerava izkoristiti za sestavo svoje ekipe ter potrditi prioritete, ki so jih določili že pred volitvami.
Fištravec je ob tem poudaril, da ne želi biti revanšističen, Maribor namreč tega zdaj ne potrebuje, potrebuje pa pamet, stroko in skupno delo, pa tudi nekaj odpuščanja. Drug drugemu moramo marsikaj odpustiti, da bomo lahko skupaj živeli naprej, je dejal.
Z mestnim svetom, ki se ne želi samorazpustiti, namerava sodelovati programsko. V zvezi s skromno volilno udeležbo pa je dejal, da je očitno težje delati nekaj "za" kot nekaj "proti", protesti pa so bili izraz prvega nezadovoljstva, ki ga ni bilo mogoče več tolerirati.
Frangež je novoizvoljenemu županu čestital za zmago in mu ponudil pomoč. Zahvalil se je vsem, ki so se teh volitev udeležili in s tem po njegovih besedah pokazali, da se problemi tega mesta lahko rešujejo zgolj na volitvah. Kot je dejal, bodo novemu županu pomagali, tako kot stranka in tudi sam kot poslanec državnega zbora.
V komentarju razmeroma nizke volilne udeležbe je dejal, da očitno politika tudi v volilni kampanji ni znala pokazati ljudem dovolj razlogov, da se volitev udeležijo. Odgovornost vseh, ki so del te politike, predvsem pa novega župana je, da poskrbijo, da ljudje ponovno dobijo zaupanje v politiko in se množičneje udeležijo naslednjih volitev čez eno leto, je dejal. Na vprašanje, ali bo takrat znova kandidiral, pa je le zavzdihnil.
Najbolj so bili nad volilnim rezultatom razočarani v taboru dosedanjega podžupana Milana Mikla, ki je, kot je dejal, pričakoval več podpore. Razočarala ga je tudi skromna volilna udeležba, kljub temu pa čestita novemu županu Andreju Fištravcu in mu želi uspešno delo. Ob tem je izrazil upanje, da bo Fištravec spremenil svoje stališče do mestnega sveta, saj meni, da se ne bo mogel izogniti sodelovanju z njim.
V prihodnje se vidi v mestnem svetu, medtem ko za župana ne bi rad več kandidiral. V volilni štab SLS sta Mikla po objavi volilnih rezultatov med redkimi prišli podpreti direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner in podžupanja Astrid Bah, medtem ko donedavnega župana Franca Kanglerja, ki je Mikla poslal v volilno tekmo, ni bil.
Hkrati z županskimi so potekale tudi volitve za štiri izpraznjena mesta, ki so se jim zaradi zahtev po razpustitvi mestnega sveta odpovedali v SD. Na nadomestnih volitvah pa so prav vsa štiri pripadla omenjeni stranki. Nova so le imena, saj bodo v mestnem svetu poslej delovali Aleksandra Kalacun, Metod Dolinšek, Jadranka Barbarić in Miroslav Blažič.
Za štiri mesta v mestnem svetu se je potegovalo 37 kandidatov iz dvanajstih strankarskih list. Za razliko od prejšnjih volitev so tokratne potekale po večinskem sistemu. Volivec je tako lahko na glasovnici s kandidati za mestne svetnike obkrožil največ štiri imena.
