Združeni ob lipi sprave z dopolnjeno deklaracijo o narodni spravi
Slovenija
Društvo Združeni ob Lipi sprave je na današnji novinarski konferenci predstavilo dopolnjeno besedilo deklaracije o narodni spravi. Kot je povedal predsednik društva Janez Juhant ugotavljajo, da je slovenski narod po formalno končani revoluciji še vedno razdeljen in da še niso opravljeni vsi postopki za odpravo hudodelstev in narodno spravo.
V deklaraciji Združeni ob Lipi sprave ugotavljajo, da je bil boj partizanov in drugih uporniških skupin veliko dejanje za svobodoljubni svet in častni prispevek k zavezniški zmagi nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, a hkrati narodova nesreča, ker si je Komunistična partija Slovenije prisvojila narodnoosvobodilni boj in ga zlorabila za uresničitev svoje leninistične ideologije ter absolutno oblast.
Enako kot boj proti okupatorju in nacifašizmu je bil po mnenju društva upravičen boj proti boljševistično-komunističnemu nasilju. Ob tem deklaracija opozarja, da je samoobrambo protikomunistov z organiziranjem vaških straž in pozneje domobranstva povzročilo nasilje Komunistične partije Slovenije, ki je pod krinko Osvobodilne fronte morila drugače misleče, neoborožene politične nasprotnike, z morjenjem pa je v še večjem obsegu nadaljevala po koncu vojne. Za vse te zločine je Slovenija kot demokratična in moralna država dolžna izreči obžalovanje, je zapisano.
Da bi Slovenski narod mogel zaživeti polno življenje, "ki ga je doslej hromila in ga še hromi iz medvojnega časa izvirajoča in več kot pol stoletja dolga razdeljenost", društvo predlaga, da DZ z deklaracijo izreče obžalovanje za vse žrtve komunističnega in protikomunističnega nasilja na Slovenskem med drugo svetovno vojno, posebej pa za vse "žrtve državnega terorizma po končani vojni".
Hkrati naj DZ vlado pozove, naj iz spoštovanja do vseh žrtev v roku dveh let primerno uredi in zaznamuje vsa množična grobišča; sestavi in objavi naj seznam Slovencev, ki so pogrešani iz časa od 6. aprila 1941 do padca bivšega režima, jih vpiše v matične knjige umrlih, zanje izda mrliške liste in opravi simbolni pokop. Z deklaracijo naj DZ vlado tudi pozove, da čim prej popravi "očitno neobjektivno zgodovinopisje v učbenikih zgodovine", uredi pa naj tudi postavitev spomenika obžalovanja in sprave v Ljubljani.
Prvotna deklaracija, katere sprejem v DZ predlagajo Združeni ob lipi sprave, je sicer nastala že junija 1990, v društvu pa njen sprejem DZ predlagajo že šestič. Po besedah novega predsednika društva Juhanta (ta je vodenje prevzel po smrti Stanislava Klepa) so deklaracijo pred kratkim nekoliko dopolnili. To so storili zaradi nekaterih novih dognanj ter resolucij Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, s katerimi sta oba obsodila totalitarne sisteme.
Izjava za javnost društva Združeni ob Lipi sprave
Združeni ob Lipi sprave ugotavljamo, da je slovenski narod po formalno končani revoluciji še vedno razdeljen in da niso opravljeni postopki za odpravo hudodelstev in narodno spravo. Zaskrbljeni smo zaradi vzdrževanja in celo spodbujanja medsebojne nestrpnosti, sovraštva in nepripravljenosti za sodelovanje, ki je nujni pogoj vsake uspešne politične skupnosti. Prepričani smo, da je večina ljudi med vojno delovala v duhu obrambe narodovih interesov in zaščite ogroženega naroda v vojnih razmerah. Skladno z Resolucijo št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2006 o obsodbi komunizma, fašizma in nacizma ter Resolucijo parlamenta EU z dne 2. aprila 2009 o Evropski zavesti in totalitarizmu in praznikom 23. avgustom kot dnevom spomina žrtev totalitarizmov, Državnemu zboru Republike Slovenije in ostalim pristojnim ponovno predlagamo sprejem in potrditev Deklaracije o narodni spravi, ki je pogoj za življenje in preživetje naše družbe. Vsem žrtvam komunističnega, fašističnega in nacističnega režima, ki sodijo v pristojnost naše države, naj za to odgovorni slovenski organi dajo ustrezno zadoščenje in tako omogočijo vsaj sorazmerno odpravo posledic hudodelstev, ki so jih utrpeli, vsem umorjenim pa je treba urediti dostojen pokop in mrliški list, kolikor to še ni urejeno. Odgovorne ljudi in pristojne organe predvsem na političnem, vzgojnem in medijskem področju spodbujamo k medsebojnem spoštovanju in skladno z našo Ustavo in mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah, k spoštovanju dostojanstva vsakega človeka, posebej vseh žrtev totalitarnega in vsakega drugega nasilja. Podpiramo prizadevanja za uveljavljanje celovite zgodovinske resnice o naši preteklosti in za krepitev temeljev narodne samobitnosti in državotvornosti. Skladno z Deklaracijo ohranjamo spomin na vse žrtve revolucionarnega in drugega nasilja in podpiramo prizadevanja za dialog in spravo med nami, kar bo omogočalo Slovencem državotvorno sodelovanje, ki je pogoj za uspešno prihodnost države in za blagor vseh njenih državljanov.
