Brščič: Večmilijonski izgubi v NKBM in NLB terjata odgovornost

Slovenija | 08.03.2013, 15:26

Nova Kreditna banka Maribor je lani ustvarila 203 milijone evrov izgube iz rednega poslovanja, medtem ko je pred slabitvami in rezervacijami beležila za skoraj 91 milijonov evrov dobička. Na ravni skupine je NKBM zabeležila dobrih 91 milijonov evrov dobička, po opravljenih slabitvah pa je prav tako izkazala izgubo v višini 205 milijonov evrov. V sredini februarja je dobrih 300 milijonov evrov izgube naznanila tudi Nova Ljubljanska banka. Obe državni banki sta tako še vedno v rdečih številkah. Kaj to pomeni tudi za varčevalce smo vprašali ekonomista in državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade mag. Bernarda Brščiča.

Mag. Brščič je poudaril, da kljub velikim izgubam ne gre za presenečenje. Po njegovih besedah najbolj v oči bode to, da je obseg slabih kreditov tako velik. „Morda je na prvi pogled presenetljiva zgolj višina te izgube, ki je resnično zaskrbljujoča a kaže na to, da sedanji vodstvi obeh bank opravljata funkcijo čiščenja bančnih bilanc bistveno hitreje kot se je to počelo v preteklosti.“ Mag. Brščič je opozoril na širok obseg slabih kreditov. „Gre za pojavnost tako imenovanih političnih kreditov, ki si jih je „tovarišija“ podeljevala na lepe oči in ki niso bili ustrezno zavarovani.“ Dodal je, da „zelo verjetno niso imeli „tovariši“ nikakršnega namena povrniti teh kreditov“. Opozoril je tudi, da pri izgubah v NLB in NKBM ne gre za „sistemski problem slovenskih bank ampak za problem državnih bank, za problem sistemske korupcije tako v NLB, v NKMB kot tudi v Abanki“.

Mag. Brščič, ki ne podpira novih dokapitalizacij, čeprav so te neizbežne je tudi povedal, da obeh državnih bank trenutno nihče od tujih investitorjev ne želi kupiti. „Potrebno je očiščenje bilanc, ki se deloma izvaja preko dokapitalizacij, oblikovanja rezervacij in odpisov slabih kreditov. Drug način je preko prenosa slabih kreditov na slabo banko. Potrebujemo resnično očiščenje bančnega sistema, to očiščenje je pa povezano tudi s priznanjem, da v bančnem sistemu zija ogromna luknja.“ Kritičen je do sedanjega in prejšnjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca in Mitje Gasparija, ki nista opravila svojega dela kot regulatorja in sta po njegovih besedah „zavestno mižala na obe očesi“. Zaradi razbrazdane denarne politike poslovnih bank bodo slovenski davkoplačevalci znova pozvani k reševanju preko dokapitalizacije. Mag. Brščič je pozval tudi k prevzemanju odgovornosti za nastalo stanje, tako na strani bankirjev, posameznih vodstev in tudi politike, saj je ta „trikotnik omogočal pojavnost političnih kreditov in povzročil strašljivo visoko, nekaj milijard evrov, veliko bančno luknjo“.