Poslanci sprejeli reformo trga dela
Slovenija | 05.03.2013, 15:13
Poslanke in poslanci so na današnji seji z veliko večino, brez glasu proti, potrdili reformo trga dela. Zapletov pri potrditvi zakona o delovnih razmerjih in zakona o urejanju trga dela ni bilo pričakovati, je bilo pa na današnji seji slišati nekoliko zaostreno retoriko poslanskih skupin PS, SD in DL. Med obrazložitvijo glasov so izrazili stališče, da reforma ni popolnoma usklajena.
Poslanci so sejo začeli z obravnavo zakona o delovnih razmerjih, že takoj na začetku pa je prišlo do zapleta. PS ni uspela z vložitvijo dopolnila k zakonu, saj je to storila, ko se je seja že začela. Barbara Žgajner Tavš je povedala, da je „zaradi minutke splavala po vodi rešitev, ki je dobrodošla in bi bila zelo pozitivna za starejše delavce, v smislu dodatne zaščite tako imenovane varovane kategorije. Žal mi je, da na proceduri padajo tako pomembne zadeve.“ Sicer pa je bila večina poslancev mnenja, da je reforma nujna. Poslanka SDS Romana Tomc poudarila, da „smo v situaciji, ko so mladi veseli, če dobijo sploh možnost, da opravljajo pripravništvo, pa čeprav je to brezplačno, smo v stanju, ko so zaposleni veseli, če imajo redne mesečne prihodke in poravnane prispevke, in smo v situaciji, ko brezposelni, ki so starejši od petdeset let in so na Zavodu za zaposlovanje, ne upajo več, da bodo kdaj še zaposleni.“ Pri tem pa dodala, je za takšno stanje poleg krize kriva tudi slaba delovna zakonodaja.
Vizjakov odziv na sprejetje reforme
Visoka podpora reformi trga dela v državnem zboru kaže na zrelost politike, je v odzivu poudaril minister za delo Andrej Vizjak. Navedbe, da zakon o delovnih razmerjih ni bil usklajen s sindikati, je zavrnil, nasprotovanje s strani dela delodajalcev pa pripisal nerealnim pričakovanjem. Minister je sicer ponovil, da sta najpomembnejši pridobitvi reforme trga dela rahljanje postopkov zaposlovanja in odpuščanja ter omejevanje zaposlovanja za določen čas. To bo po njegovih besedah prineslo več zaposlovanja za nedoločen čas.
Kaj prinaša reforma?
Reforma prinaša krajše odpovedne roke, ki so odslej največ 80 dnevni. Odpravnine bodo nižje, pravico do nje pa bodo imeli tudi zaposleni za določen čas in tisti, ki bodo neuspešno opravili poskusno delo. Ob upokojitvi pa bo odpravnina pripadala le tistim, ki so zadnjih pet let delali za istega delodajalca. Upokojenci bodo lahko opravljali začasno oziroma občasno delo, prepovedano pa bo tudi tako imenovano veriženje oziroma podaljševanje pogodb za določen čas v nedogled. Delodajalec bo med zaposlenimi lahko imel največ četrtino agencijskih delavcev. Prvič pa so določeni tudi minimalni standardi za ekonomsko odvisne delavce. To so samo zaposleni, ki več kot osemdeset odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega delodajalca. Po novem pa bo delavec lahko dal odpoved in dobil odpravnino, če mu delodajalec več kot tri mesece ne bo plačeval socialnih prispevkov. S takšno reformo sta najbolj zadovoljna vladna stran in sindikati, nekoliko manj delodajalci. Slednji si želijo še nižjih stroškov in večje fleksibilnosti dela. Najbolj pa jih jezi, da ostajata plačani odmor za malico in dodatek na delovno dobo.
