Minevajo štiri leta od vstopa v Hudo Jamo

Slovenija | 03.03.2013, 00:30

Na današnji dan leta 2009 so v rovu Barbara odkrili večje število posmrtnih ostankov, po ocenah več tisoč ljudi. V rovu so začeli dela že avgusta 2008 z namenom ugotovitve, ali se tam nahaja prikrito grobišče, saj je bila lokacija na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Pred vhodom v jamo je v imenu vodstva NSi venec položil vodja poslanske skupine Matej Tonin.

Danes minevajo štiri leta od odkritja množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Sprava zahteva pokop žrtev in 800 žrtev čaka na več kot 2000 sotrpinov, ki še ležijo v prvem jašku, poudarja zgodovinar Jože Dežman. Prav tako nujno kot pokopati žrtve je tudi ohraniti spomin nanje, zato se zavzema, da rov postane muzej. Tako je odločila tudi vlada, ko je 24. januarja prenovila komisijo vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki sicer deluje od leta 2005, in določila temeljne programske točke za proračunski leti 2013-2014. Za rov sv. Barbare je bil sprejet sklep o nadaljevanju del v Hudi Jami. "To pomeni dela po odločbi rudarske inšpekcije, priprava projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, odprtje spomenika za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev," je za STA dejal predsednik komisije Jože Dežman.

Glede Hude Jame, kjer so pred štirimi leti delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili več kot 400 mumificiranih trupel, Dežman meni, da je potrebno iz jaška iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000. 800 jih zdaj leži v enem delu rudnika.

Po drugi strani pa Dežmana skrbi, da je ministrstvo za delo z novo sistemizacijo ukinilo službo za vojna grobišča in jo umestilo v direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, kjer naloge opravljata dva javna uslužbenca. "Prišli smo v položaj, ko je potrebno ukrepati in se odločiti, kje in kako naj služba za vojna grobišča dela, da zakon o vojnih grobiščih ne bo le mrtva črka na papirju," opozarja Dežman. Prepričan je namreč, da je Slovenija še vedno v fazi prehoda, okrevanja od totalitarnih zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. "Izkušnje drugih narodov, ki so prešli ali še prehajajo iz vojn, državljanskih vojn, krvavih revolucij, genocidov v obdobje miru, demokratičnega sožitja nam povedo, da tak prehod brez pokopa mrtvih ni možen," poudarja.

Kljub temu pa v rovu sv. Barbare v letu 2013 načrtujejo nadaljevanje potrjevanja obstoja topografsko že znanih morišč in grobišč s sondiranjem. Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je po njegovih besedah pripravil izbor okoli 80 možnih lokacij. Tretja temeljna letošnja naloga komisije je po Dežmanovih besedah iznos posmrtnih ostankov iz okoli 15 kraških brezen. Kot je pojasnil, gre za brezna, v katerih obiskovalci "dobesedno hodijo po kosteh". Pripravili bodo tudi seznam brezen, v katerih je potrebno še potrditi obstoj grobišč.

Eden od procesov, ki je po njegovem mnenju zelo pomemben, je tudi internacionalizacija problema morišč in grobišč, saj žrtve v Sloveniji domovinsko sodijo v države Srednje Evrope in Zahodnega Balkana, pa tudi po obsegu zločina gre za največji množični pomor neoboroženih ljudi po drugi svetovni vojni v Evropi. Kot je pojasnil, bo zato komisija pripravila poročilo s pregledom opravljenega dela in predstavitvijo zločina in njegovih posledic v angleškem jeziku. Po sklepu vlade je sicer za varstvo prikritih vojnih grobišč v letu 2013 predvidenih okoli 400.000 evrov. "Upamo pa tudi, da bo ministrstvo za delo uspelo kadrovsko okrepiti delo na tem področju," je še dodal Dežman.

Četrto obletnico grobišča v Hudi Jami bodo obeležili s spominskimi prireditvami, ki jih organizirajo Študijski center za narodno spravo, Arhiv RS, Slovenski filmski arhiv, komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč in Slovenska kinoteka.

V ponedeljek, 4. marca, bo v rovu sv. Barbare novinarska konferenca, na kateri bodo predstavili stanje in načrte v zvezi z rovom, naslednji dan pa bo v arhivu znanstveni posvet. 11. marca bo v Slovenski kinoteki ogled filma režiserja Andreja Mlakarja Christoforos in okrogla miza Pokopati mrtve.

Matej Tonin ob položitvi venca pred grobiščem Barbarin rov: Vse slovenske žrtve druge svetovne vojne so imele eno skupno lastnost

Ob četrti obletnici odkritja zločinov v Hudi jami, je vodja Poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin skupaj z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem in predsednikom Občinskega odbora NSi Laško Jožetom Senico položil venec pred grobiščem Barbarin rov.

Matej Tonin je ob tem dejal, da je Huda jama nam vsem v opomin, kako krut in surov zna biti čas vojne. „V času druge svetovne vojne so številni ostali brez svojih najdražjih. Bolečine staršev za izgubljenimi sinovi, sester za brati, žen za možmi je povsod ista“, je dejal. „Zavedam se, da bodo vsi tisti, ki so v vojni in po njej izgubili svoje najdražje, na tej ali na oni strani, težko odpustili rabljem. Naša generacija ima zato še toliko večjo odgovornost, da naredi vse za resnično spravo.“

Tonin je prepričan, da je prvi korak k spravi dostojen pokop vseh mrtvih, drugi korak pa resnicoljuben pogled na preteklost. „Vsi ljudje si zaslužijo dostojen pokop, ne glede na to kakšna je njihova svetovnonazorska opredelitev, narodnost ali veroizpoved. To je osnovna civilizacijska norma. Dostojnega pokopa ne moremo nikomur odreči, ne glede na to, kaj je počel med drugo svetovno vojno.“ Po njegovem mnenju je za spravo nujen tudi resnicoljuben pogled na zgodovino. „Spravo ni mogoče doseči s hujskaško retoriko in vztrajanjem na polresničnih zgodovinskih mitih, ampak zgolj s poštenim in odkritim zgodovinskim pogledom ter z razumevanjem takratnega časa.“

„Vse žrtve druge svetovne vojne so imele eno skupno lastnost, ne glede na to na kateri strani so bili v drugi svetovni vojni. Vsi so bili Slovenci. Na tem moramo graditi,“ je povedal Tonin.