Trstenjak: Papež Benedikt dokazuje, da njemu ni bilo prav nič do oblasti

Slovenija | 14.02.2013, 10:29

V tokratni oddaji Pogovor o sta dr. cerkvene zgodovine p. Metod Benedik in urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak spregovorila o odstopu papeža Benedikta XVI. Poudarila sta, da je potrebno njegovo odločitev sprejeti z veliko mero spoštovanja ter da nam zapušča bogato dediščino, ki jo bomo lahko spoznavali šele s pomočjo študij.

P. Benedik: Papeževa poteza je razumljiva in ni veliko presenečenje

Dr. cerkvene zgodovine p. Metod Benedik je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal, da odstop papeža Benedikta XVI. ni veliko presenečenje, mogoče je presenečenje predvsem zato, ker se v več kot 600 letih nobeden od njegovih predhodnikov za tak korak ni odločil. Sicer pa p. Metod meni, da so tisti, ki so spremljali delo svetega očeta, lahko „ugotavljali, da je res tisto, kar je sam navedel v odstopni izjavi, da namreč čuti, da njegove moči počasi pešajo. V zadnjem času je bilo res videti, da postaja starček, ki ga bremeni starost in vse tegobe, ki z njo prihajajo, in če ob tem pomislimo na veliko breme, povezano s papeško službo, se mi zdi njegova poteza razumljiva in ni več tako presenetljiva, kot se govori.“ P. Benedik je še dejal, da moramo papežu priznati veliko mero odločnosti in poguma. Ponovil je besede svetega očeta, ki je dejal, da sta v današnjem svetu hitrih sprememb, ki ga pretresajo pomembna vprašanja glede življenja po veri, za vodenje Petrove barke in oznanjevanje evangelija potrebni tako telesna moč kot moč duše. „Prav v skladu s tem vidikom se papež odgovorno postavi pred Gospoda, pred svojo vest in nazadnje ugotovi, da peša in da se je potrebno v smislu odgovornosti odpovedati tej službi.“

Čeprav je bilo pričakovati, da bo pontifikat papeža Benedikta XVI. prehodne narave, je po besedah p. Benedika s svojim nastopom, s svojim delom pokazal, da se zavzema za Cerkev, saj je v osmih letih pontifikata naredil marsikaj. Predvsem je omenil probleme sodobne družbe, s katerimi se je soočil Benedikt XVI. „Vzel jih je resno. Spomnimo na problem pedofilije. Daleč od tega, da bi karkoli prikrival, potiskal v ozadje. Zelo resno se je soočil, zavzel jasno stališče in določil, kako je treba ravnati. Tudi, ko gre za odnos do nevernih ali do drugače vernih, denimo do Judov, muslimanov. Že po prvih odzivih vidimo, da so ga spoštovali, da je znal najti jezik, da je videl kulturo miselnosti svojega časa.“

Msgr. Trstenjak: Papež Benedikt dokazuje, da njemu ni bilo prav nič do oblasti

Msgr. Franci Trstenjak pa je poudaril, da sprejema odločitev svetega očeta z velikim spoštovanjem ter dodal, da je sveti oče odločitev sprejel po mnogih neprespanih nočeh, po mnogih molitvah. „Čeprav je to za nas šokantno, kajti tega nismo vajeni. Ves čas se je govorilo, da papež ostane do smrti in se šele potem začne voliti novega. Vendar spomnimo, da se je že proti koncu pontifikata Janeza Pavla II. veliko govorilo o tem, ali bo odstopil. Ta misel se je nato ves čas nadaljevala. Verjetno je bil samo še potreben trenutek, ko bo eden izmed Petrovih naslednikov izkoristil možnost, da ko spozna, da ne zmore več, da preprosto reče: Ne morem več, bolje, da to nadaljuje mlajši, ki bo morda bolj v koraku s časom, v katerem živimo.“

Msgr. Trstenjak je prepričan, da nam je papež s svojim dejanjem dal močan zgled. „V svetu imamo mnoge primere, ko se takšni in drugačni ljudje do smrti oklepajo svojega položaja, ko ne želijo in nočejo sestopiti s svojega stolčka, papež Benedikt pa dokazuje, da njemu ni bilo prav nič do oblasti. Bil je res služabnik vseh, in ko je ugotovil, da te službe ne more več opravljati odgovorno, se je raje umaknil.“

Na vprašanje, kako vidi pontifikat papeža Benedikta XVI, pa je msgr. Trstenjak dejal, da ga je sveti oče nagovoril in navdušil s svojo skromnostjo in preprostostjo. „Čeprav je morda v liturgijo vpeljal nekatera oblačila, ki so bila v modi pred drugim vatikanskim koncilom, z njimi, če se izrazim v žargonu, ni bil postopač. Mislim, da je kljub temu ostajal skromen, da je bil res ves Kristusov, to kar nam je hotel povedati z molkom in tudi z besedo.“

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Papež in Sveti sedež, Oddaje
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...