Pregled domačih dogodkov od 1. do 8. februarja 2013

Slovenija | 10.02.2013, 11:05

Ta konec tedna je Slovenija v znamenju pustnega dogajanja. V večjih mestih po državi so pripravili karnevale, na katerih skušajo pustne šeme pregnati zimo. To bo letos kar težka naloga, saj je državo od prejšnjega petka kar dvakrat prekrila bela odeja, na pustni torek pa se obeta nova pošiljka snega. Morda bo kurentom, laufarjem, Butalcem, Godlarjem in ostalim maskam s pustnimi rajanji uspelo priklicati le toliko pomladi, da se bodo vsaj nekoliko otoplili vse bolj hladni politični odnosi.

Politika

V minulem tednu je koalicijo zapustila tudi stranka DeSUS. Ta korak je bil že dolgo napovedovan in tako ni za nikogar presenečenje. Tudi to, da bosta strankina ministra Karl Erjavec, ki je tudi predsednik DeSUS, in Tomaž Gantar skupaj z državnimi sekretarji odstopno izjavo dala 22. februarja, je bilo znano že dalj časa. Vendar to ni edini sklep, ki ga je v torek sprejel svet DeSUS. "Imam mandat, da se pogovarjam glede drugačne koalicije. Podpiramo tudi vložitev konstruktivne nezaupnice," je povedal Erjavec. Upa, da bodo stranke večino za njeno izglasovanje lahko našle že do prve naslednje redne seje državnega zbora. V stranki DL, ki je prva odšla iz koalicije, se bolj ogrevajo za predčasne volitve, a njen predsednik Gregor Virant dopušča tudi kakšno drugo možnost, tudi novo vlado. "Želimo, da če se bo ta vlada gradila, da se gradi iz sredinskega trojčka, torej, da je to v prvi vrsti sredinska vlada," je pojasnil. Tako imenovani sredinski trojček poleg DeSUS in DL sestavlja še SLS. Stranka namerava v vladi ostati še do seje parlamenta, ki bo v začetku marca, a njen predsednik Radovan Žerjav je jasen: "Mislim, da način, da se bomo vsi zakopali v svoje bunkerje in čakali, da stvar mine, ni dober in da tako ne bo rešitve." Prvaki strank sredinskega trojčka so sestankovali v četrtek in ocenili, da gredo pogovori za oblikovanje nove vlade v pravo smer. "Vsi trije smo optimistični in iščemo rešitve," je dejal Virant. Da bi do nove vlade lahko prišli v doglednem času, ocenjuje začasna vodja PS Alenka Bratušek. A največja ovira zanjo je prav Zoran Janković z zamrznjenim statusom predsednika PS, saj stranke zaradi poročila protikorupcijske komisije prav tako kot odstop premierja Janeza Janše zahtevajo tudi Jankovićev odstop. Vendar je Bratuškova prepričana, da to na koncu ne bo več ovira, če se bodo uspele dogovoriti o ključnih projektih. Da bo konstruktivno nezaupnico tej vladi v vsakem primeru podprla SD, je zagotovil vodja strankine poslanske skupine Janko Veber.

Po neuradnih podatkih naj bi že stekli pogovori s potencialnimi kandidati za novega mandatarja. V igri naj bi bili med drugim Janez Potočnik, Stojan Petrič in tudi France Arhar. Slednjemu je prav pred dnevi, tako kaže, uspel veliki met. Kot je znano, je bil skupaj s finančnim strokovnjakom iz južne sosede Zdravkom Rogićem zadolžen za velik del vsebine rešitve spora Slovenije in Hrvaške glede nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke. Delo sta končala, zunanja ministra obeh držav ocenjujeta, da sta ga opravila odlično in da je zdaj na vrsti politika. "Imava rešitev, rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Seveda je še ne morem predstaviti, ker jo moram prej predstaviti predsedniku vlade, vladi in parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko. Ampak mislim, da bo z rešitvijo, ki sva jo dognala skupaj z ekspertoma, Slovenija uresničila svoje cilje," je Erjavec povedal po sredinem sestanku z vodjo hrvaške diplomacije na Otočcu. Vesna Pusić je dodala: "V tem trenutku je najina naloga, da različne variante možne rešitve predstaviva premierjema in vladama. To namreč ne more biti najina samostojna in avtonomna odločitev. Naloga tega sestanka je bila, da prepričamo sami sebe. Da se torej midva strinjava, da je to mogoča rešitev. In o tem sva se strinjala." Erjavec in Pusićeva naj bi se srečala še enkrat, zelo verjetno 19. februarja na Hrvaškem. Takrat naj bi imela že tudi odgovore obeh vlad in parlamentov, ali je rešitev, ki jo predlagata, primerna. "Neka rešitev se nakazuje, vendar je koncept še v grobi fazi, zahteva preučevanje na obeh straneh. Ideja je obetajoča, to lahko rečemo, vendar potrebujemo še kakšen mesec dni. Preučevanje in usklajevanje se neb o dogajalo pred kamerami. Če bo šlo vse naprej po tej časovnici, potem imamo lahko na mizi rešitev za odločanje sredi prihodnjega meseca," je povedal premier Janša, ki se je ob robu vrha Evropske unije v Bruslju srečal s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem. Tudi ta rešitev spora glede Ljubljanske banke pričakuje v marcu. Če bo prišlo do dogovora, bo naša država začela postopek ratifikacije pristopne pogodbe južne sosede k povezavi.

Slovenijo in Hrvaško ne deli le vprašanje Ljubljanske banke, med drugim še naprej ostaja nerešeno vprašanje meje. Vendar sta se državi že pred časom strinjali, da jima pri tem pomagajo arbitri. Slovenija mora do torka v Haag poslati svoje gradivo. Besedilo je bilo v usklajevanju praktično do zadnjega, državni zbor je predlog predmeta spora za arbitražo, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo, potrdil na ponedeljkovi zaprti seji s 70 glasovi za in petimi proti. Poslanci so sprejeli tudi izjavo, da mora sodišče v Haagu določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem. "Po dolgem času je parlament z velikansko večino, sicer z nekaj pomisleki, sprejel odločitev v zvezi s predmetom spora pred arbitražnim sodiščem, ki mora določiti mejo med Slovenijo in Hrvaško. Z memorandumom, ki je bil pripravljen, in sklepi, ki jih je sprejel državni zbor, je Slovenija maksimalno izkoristila manevrski prostor, ki ga še daje arbitražni sporazum, in zavzela stališče, ki obeta uspeh pritisti najbolj vitalni točki tega spora," je ocenil Janša.

Državni zbor je precej enotnosti pokazal tudi pri glasovanju o novi varuhinji človekovih pravic. Dolgoletno tožilko in predsednico društva Beli obroč Vlasto Nussdorfer je podprlo 82 poslancev, proti so bili le v Novi Sloveniji. Nussdorferjeva bo šestletni mandat nastopila 23. februarja letos, na tem mestu bo nasledila Zdenko Čebašek Travnik.

Prav v noči na dan, ko je bila imenovana nova varuhinja človekovih pravic, smo bili v Sloveniji priča še enemu v vrsti primerov očitnega javnega spodbujanja in razpihovanja verskega sovraštva in nestrpnosti proti kristjanom v zadnjih letih. Neznanci so na poslovno stavbo enega od diskontnih trgovcev na Zaloški cesti v Ljubljani napisali grafit: Kristjani, klali smo vas leta 1945, klali vas bomo leta 2013. Policisti zbirajo obvestila, Nova Slovenija je medtem na tožilstvo vložila kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. V stranki menijo, da takšna dejanja zavirajo razvoj demokracije, saj spodbujajo sovraštvo proti drugače mislečim, nad grafitom prizadeti in razočarani. Obsodili so ga tudi v SDS, zavračajo ga v Svetu katoliških laikov, kjer hkrati opozarjajo, da gre za težko kršitev ustave. Da se je treba vzdržati takšnega sovražnega govora, so prepričani v Svetovnem slovenskem kongresu, kjer še menijo, da je bil odziv politikov, pristojnih organov in medijev na napis šibek. Predsedniku Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres se zdi grafit zaskrbljujoč.

Številni pozivi k strpnosti in enotnosti so se zvrstili na shodu, ki ga je na Prešernov dan na Kongresnem trgu v Ljubljani pripravil Zbor za republiko. "Čas je, da stvari umirimo in jih postavimo tja, kamor spadajo, tja, kjer bo naš uspeh neodvisen od našega ideološkega prepričanja, od naših stricev in tudi tega, kar je danes v Sloveniji zelo popularno, plemenske navezanosti," je med drugim poudaril podpredsednik N.Si in obrambni minister Aleš Hojs. Na shodu, kjer je številne govorce spremljal tudi kulturni program z močno domoljubno noto, je bilo slišati tudi nasprotovanja temu, da se izvoljene predstavnike države odstavlja z linčem. "Svoboden in odprt dialog, svobodna in odprta razprava. To je smiselno in potrebno. Vendar ne moremo se ozirati na odmike od kulture dialoga," je prepričan predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Shod, ki se ga je po ocenah organizatorjev udeležilo več kot 12 tisoč ljudi, je minil mirno.

Mirno je minila tudi tako imenovana tretja vseslovenska vstaja, ki se je na slovenski kulturni praznik na istem prizorišču v prestolnici začela nekaj ur po koncu shoda Zbora za republiko. Tako kot ostali protesti v zadnjih mesecih, je bila uperjena proti politični eliti. Po pohodu po ljubljanskih ulicah se je končala na Trgu republike, po podatkih policije se je je udeležilo 20 tisoč ljudi. Med njimi je bil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki je novinarjem povedal, da je bil zgolj opazovalec. "Bil sem na dopoldanskem protestu in zdaj sem na popoldanskem. Želimo biti objektivni in uravnoteženi. Mislim, da je za državljane katere koli države koristno, da lahko komunicirajo s svojo vlado. In en način komunikacije je tudi v tem, da vladi pokažejo, če so nezadovoljni. Mislim, da je to zelo zdrava in dobra stvar," je dejal.

Kultura in družba

8. februar je bil v Sloveniji kulturni praznik. Spomnili smo se našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na ta dan leta 1849. Prešernov dan je na dogodke po vsej državi pritegnil številne ljubitelje kulture. V Vrbi, Kranju in Ljubljani so zazveneli tudi kritični toni. Poleg številnih kulturnih prireditev je državni praznik, ki je bil tudi dela prost dan, minil v znamenju Prešernovih nagrad. Gre za državne nagrade za najpomembnejše kulturne dosežke, ki so jih podelili na državni proslavi v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič in slikarka Marlenka Stupica. Upravni odbor Prešernovega sklada je podelil še šest malih nagrad. Prejeli so jih prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marko Fink, pesnik Gorazd Kocijančič, baritonist Jože Vidic, prevajalka Marija Javoršek in režiser Metod Pevec. V nagovoru zbranim na proslavi je akademik Jože Trontelj med drugim citiral Markov evangelij, da človek ne živi samo od kruha. Kot je dodal Trontelj, da lakota ni samo lahkota po telesni hrani, ter da ljudje za preživetje kot človeška bitja potrebujemo tudi umetnost in kulturo, kultura in umetnost morata prežemati vsa polja človeškega delovanja in ustvarjanja.

Še naprej se vrstijo izrazi podpore slovenskemu misijonarju na Madagaskarju Pedru Opeki za nominacijo za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je na novinarski konferenci v začetku tedna predstavil evropski poslanec Lojze Peterle. Opeko je označil za posameznika, ki si po kriterijih Nobelovega odbora vsekakor zasluži nagrado za mir, njegovo človekoljubno delo po besedah evropskega poslanca uživa enoglasno podporo v Sloveniji in po svetu. Pobudo za nominacijo so že podprli posamezniki iz državnega zbora, Evropskega parlamenta, vlade, akademskih in cerkvenih krogov ter številni ostali. Nadškof Stres je Opeko označil za prvaka krščanske ljubezni. Režiser dokumentarca o misijonarjevem delu Jože Možina je zadovoljen, da je prišlo do pobude, ki Slovence povezuje.

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani je zasvetila v prenovljenem sijaju. V minulem tednu so javnosti predstavili konservatorsko-restavratorske posege, izvedene na stenskih poslikavah Matevža Langusa in Janeza Wolfa ter na oltarnih slikah in kamnitih oltarjih v stranskih kapelah. Poleg stranskih poslikav so restavratorji med letoma 2007 in 2011 obnovili 12 slik, in sicer pet večjih oltarnih slik in sedem slik manjšega formata. Prenovljene kapele je na slovesnosti blagoslovil nadškof Stres.

Na letošnjem Eurosongu na Švedskem bo Slovenijo zastopala pevka Hannah. Na RTV Slovenija so se letos odločili za interno izbiranje predstavnika in skladbe. Ta bo premierno predstavljena na Valentinovo.

Po hudi bolezni pa se je poslovil skladatelj, kitarist in pevec Danilo Kocjančič. Glasbeno kariero je začel kot srednješolec v 60. letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo skupine Kameleoni. Pozneje je ustanovil več skupin in ustvaril številne uspešnice, med njimi so Portorož 1905, Dober dan in Amerika.

Šport

V preteklem tednu smo se znova veselili z našimi športniki. Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu osvojila dve medalji. Na superveleslalomu je osvojila zlato, v superkombinaciji pa srebrno medaljo. V superveleslalomu je zablestela tudi Ilka Štuhec, ki je končala na šestem mestu.

Slovenska hokejska reprezentanca pa je dosegla enega največjih uspehov moštvenega športa v samostojni državi. Uvrstila se je na olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Sočiju. Rod pod vodstvom Matjaža Kopitarja je uresničil želje in sanje številnih ljubiteljev hokeja v Sloveniji. Na kvalifikacijskem turnirju na Danskem so naši hokejisti najprej s 4:2 premagali favorizirano Belorusijo, nato so z 2:1 padli še domačini. Slovenci so tako presenetili marsikoga. Tudi krovno hokejsko zvezo, saj je na njeni spletni strani po tekmi Belorusija - Ukrajina pisalo, da na Danskem zdaj čakajo le še finale za prvo mesto med domačo ekipo in Belorusijo. A naslov so morali kmalu spremeniti. Zapisali so: Senzacija - Slovenija gre v Soči!

Naš deskar Žan Košir je medtem na Rogli v paralelnem veleslalomu za svetovni pokal zasedel drugo mesto. V finalu ga je ugnal Italijan Roland Fischnaller. Slovenski uspeh je s petim mestom dopolnil svetovni prvak v slalomu Rok Marguč. V izločilne boje se je uvrstil tudi Tim Mastnak, ki je končal na 15. mestu.