Seja vlade
Kaj je prineslo prvo leto delovanja druge Janševe vlade?
Slovenija
Mineva leto dni od nastopa mandata vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše. Njena prva in ključna naloga je bila priprava najnujnejših ukrepov za izhod iz težkega finančnega in gospodarskega položaja, v katerem se je znašla država. Tako se je v tem letu dni ukvarjala predvsem z uravnoteženjem javnih financ in reformami, na zunanjepolitičnem področju pa je bila v središču pozornosti Hrvaška.
Že pred imenovanjem vlade je nova koalicija spremenila zakon o vladi, s čimer je število ministrstev zmanjšala s 15 na 11, število ministrov brez resorja pa s tri na enega. Ukinjenih je bilo tudi nekaj uradov in agencij, pa tudi 128 komisije, svetov in drugih delovnih teles vlade. Po dolgotrajnih pogajanjih s socialnimi partnerji je uspela doseči soglasje za uveljavitev t.i. varčevalnega zakona, ki je, skupaj z varčevanjem pri materialnih stroških, naknadno pa še s spremembo zakonodaje, na kateri so temeljili odhodki proračuna in javnih blagajn, izdatno zmanjšal proračunske odhodke za okoli 800 milijonov evrov. Nakopala si je sicer kar nekaj godrnjanja s strani sindikatov, ki so zato aprila pripravili stavko. A vlada je vztrajala z varčevalno politiko, v sklop katere sodi tudi zaprtje štirih veleposlaništev in enega konzulata. Po drugi strani pa je pripravila tudi nekaj zakonov, s katerimi je prisluhnila potrebam gospodarstva. S prvim paketom ukrepov je znižala stopnjo davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov, uvedla neomejeno 40-odstotno investicijsko olajšavo, dvignila olajšave za raziskave in razvoj iz 40 odstotkov na 100 odstotkov. Drugi paket ukrepov je obsegal 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, ki so zajemali tudi javne razpise v višini 377,5 milijonov evrov. V jesenskih mesecih pa je bil sprejet še tretji paket za spodbujanje gospodarstva, ki je vseboval 155 konkretnih rešitev, sprememb in dopolnitev zakonov in podzakonskih aktov s področja delovno-pravne zakonodaje, sanacije bančnega sistema, širšega poslovnega sistema ter kmetijstva in okolja. S pomočjo številnih izboljšav na področju črpanja evropskih sredstev je vladi uspelo doseči bistveni napredek glede na pretekla leta. V povprečju je država na mesečni ravni iz bruseljske blagajne prejela 44 milijonov evrov, prej je to povprečje znašalo 22 milijonov evrov na mesec.
Za velik uspeh lahko štejemo vladi uspešna pogajanja na področju pokojninske reforme, ki je bila sprejeta v parlamentu soglasno. S sprejetjem zakona o slovenskem državnem holdingu so bili vzpostavljeni pogoji za celovito, transparentno in učinkovito upravljanje z državnim premoženjem s ciljem preglednega umika države iz gospodarstva. Z zakonom o ukrepih za stabilizacijo bančnega sistema pa se omogoča sanacija bančnega sektorja in odprava vzrokov kreditnega krča, ki izvira iz domačijskega poslovanja bank v preteklosti. Vlada je v letu dni pripeljala državo do točke, ko so se makroekonomski kazalniki začeli obračati na bolje, a žal ne za dolgo.
