SLS se seli v opozicijo, pri dogovarjanju o novi vladi ne sodeluje

Slovenija | 25.02.2013, 19:54

Iz koalicije je danes izstopila še SLS, ministrska stolčka tako zapuščata tudi Radovan Žerjav in Franc Bogovič. V morebitni novi vladi pa SLS ne bo sodelovala. Čeprav v potencialnih partnericah zatrjujejo, da bodo z dogovori o oblikovanju vlade nadaljevali po glasovanju o nezaupnici, so v javnosti že zaokrožila imena možnih kandidatov za ministre.

SLS je izstop iz koalicije napovedovala z marcem, a so se "zadeve odvile hitreje", kot so pričakovali, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik SLS Žerjav. Dogodki, povezani s sestavljanjem nove vlade in konstruktivno nezaupnico, so po njegovi oceni dobili pospešek tudi zaradi nagovora premiera Janeza Janše na shodu Zbora za republiko.

Žerjav je poudaril, da je trenutno politično okolje v Sloveniji "nevzdržno". "Z načinom, ki smo mu priča v zadnjih tednih in mesecih, z diskreditacijami, manipulacijami in lažmi, nekega normalnega sodelovanja med posameznimi političnimi strankami ne more biti," je prepričan. Zato je po njegovem mnenju prva naloga slovenske politike vzpostavitev normalnih pogojev za delovanje.

Ob tem v SLS obžalujejo, da se ni našla možnost, v kateri bi bili pripravljeni sodelovati, torej da bi se premier v obstoječi sestavi vlade "preprosto zamenjal", je dejal Žerjav. Ponovil je, da SLS v morebitni novi vladi ne bo sodelovala in se vrača v opozicijo, kjer bo njen konstruktivni člen.

Žerjav in Bogovič se sicer po današnjem odstopu s funkcij ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma ministra za kmetijstvo in okolje kot poslanca vračata v DZ. Ob nastopu ministrske funkcije sta ju tam nadomestila Jasmina Opec in Roman Žveglič, ki bosta tako ostala brez poslanskega stolčka. Je pa Žerjav danes pojasnil, da sam išče "svojo rešitev v gospodarstvu".

Oba z Bogovičem ocenjujeta, da sta v danih okoliščinah kot ministra poskušala storiti vse, kar se je dalo. Med projekti, na katere sta po mnenju Bogoviča lahko oba ponosna, pa je zagotovo velik premik pri črpanju kohezijskih sredstev. Žerjav tudi obžaluje, da so njegovo delo kot ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo obremenjevale nepomembne in neproduktivne zadeve. V nekem drugem vzdušju bi bili lahko veliko bolj uspešni, je poudaril.

Predsednik vlade Janez Janša se je na Žerjavov odstop odzval na družbenem omrežju Twitter. "Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije. Niti nujnih obveznosti se mu ni zdelo vredno opraviti," je zapisal. Žerjav pa mu je, prav tako preko Twitterja, odgovoril: "Zahvaljujem se ti za tvojo oceno mojega dela in ti želim vse dobro v prihodnosti."

Za parlamentarne stranke je bil današnji izstop SLS iz koalicije povečini pričakovan. V PS so v odzivu zapisali, da so številni razlogi SLS za to dejanje sorodni tistim, zaradi katerih so vložili konstruktivno zaupnico vladi Janeza Janše. Po besedah vodje poslanske skupine SD Janka Vebra je bila takšna odločitev SLS glede na stanje v vladi nujna. Da je bil izstop SLS napovedan in zato tudi pričakovan, pravita tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa obžaluje, da se je koalicija zlomila na osebnih zamerah.

Že pred SLS sta zaradi poročila protikorupcijske komisije o Janševih kršitvah protikorupcijske zakonodaje iz koalicije odšli stranki DL in DeSUS. V aktualni vladi tako poleg premiera od 12 ostaja še šest ministrov iz vrst SDS in NSi, kar po mnenju pravnih strokovnjakov ravno še zadošča za sklepčnost vlade.

Predvidoma v sredo pa bodo poslanci glasovali tudi o predlogu konstruktivne nezaupnice Janševi vladi. Predlog so v petek vložili poslanci PS, ki za mandatarko predlagajo začasno vodjo PS Alenko Bratušek. V SLS so že pred časom napovedali, da bodo podprli vse aktivnosti, ki bodo vodile do predčasnih volitev.

Danes pa je predsednik SLS Žerjav dejal, da bi bilo konstruktivno nezaupnico treba podpreti, saj je to "edina pot k predčasnim volitvam". Stranka na organih dokončne odločitve še ni sprejela, a jo bo kmalu, je napovedal. V SLS so naknadno za STA pojasnili, da bodo o tem odločali predvidoma v torek.

Da bodo nezaupnico podprli, pa je danes sklenil izvršni odbor DeSUS. Prav tako so se odločili, da na predlog SD podprejo tudi Janka Vebra za predsednika DZ, je po seji za STA pojasnil predsednik DeSUS Karl Erjavec.

Tudi organi DL in SD so se že odločili za podporo konstruktivne nezaupnice, ki ji bo sledilo oblikovanje nove vlade. Nadaljnjih pogovorov o oblikovanju nove vlade pa naj ne bi bilo do glasovanja o nezaupnici. Stranke so se namreč dogovorile, da je nezaupnica prvo naslednje dejanje, šele nato se bodo začele intenzivno pogajati o bodoči koaliciji, so za STA zatrdili v PS.

Kljub temu pa mediji že navajajo nekatere delitve resorjev in tudi konkretna imena. Stranka SD naj bi tako vodila ministrstva za obrambo, izobraževanje, znanost in šport ter delo, družino in socialne zadeve. Po navedbah nekaterih medijev naj bi predsednik SD Igor Lukšič prevzel resor, ki ga je vodil v preteklosti, torej izobraževanje, znanost in šport, Ljubica Jelušič pa bi prevzela prav tako svoj nekdanji resor, torej obrambo. Andreja Črnak Meglič bi postala ministrica za delo, družino in socialne zadeve, omenja se tudi Anjo Kopač Mrak. Dejan Židan pa bi lahko postal gospodarski ali kmetijski minister.

Karl Erjavec naj bi po navedbah medijev ostal na položaju zunanjega ministra. Za funkcijo ministra za zdravje se omenja Tomaža Gantarja iz vrst DeSUS pa tudi Dorjana Marušiča, ki je omenjeni resor vodil v minulem mandatu. Janeza Šušteršiča iz vrst DL, ki se je funkciji ministra odpovedal, bi lahko po navedbah medijev na položaju finančnega ministra nasledila ekonomista Mojmir Mrak ali Dušan Mramor. Minister za pravosodje in javno upravo bi bil znova Senko Pličanič iz vrst DL. Kot ministra za notranje zadeve se omenjata Maša Kociper iz vrst PS in predsednik DL Gregor Virant.

Znova samostojno kulturno ministrstvo, pod katerega bi po novem sodil tudi urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa so v PS po navedbah medijev ponudili civilni družbi, ki je predlagala pisatelja Vlada Žabota.