Pregled domačih dogodkov

Slovenija | 24.02.2013, 10:16 Matjaž Merljak

V Drugi informativni oddaji Radia Ognjišče boste lahko prisluhnili rubriki Od petka do petka. Osvetlili bomo dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje v Cerkvi na Slovenskem ter na domačem političnem, družbenem, kulturnem in športnem področju.

SLOVENIJA

Sedanji vladi Janeza Janše so, kot kaže, dnevi šteti. PS je namreč v petek vložila konstruktivno nezaupnico in za mandatarko predlagala poslanko in začasno vodjo stranke Alenko Bratušek. Ta je v poslanskih skupinah SD, DeSUS in DL že opravila pogovore o podpori njeni kandidaturi. V SD, DL in DeSUS jo nameravajo podpreti.

Zoran Janković je namreč ponudil tako imenovano bianco odstopno izjavo z mesta predsednika PS. Ta poteza je, tako kaže, omogočila Bratuškovi, da je že lahko začela zbirati podporo med potencialnimi partnericami. Te so namreč kot pogoj za sodelovanje s PS postavile Jankovićev odhod. Prvak DeSUS Karl Erjavec je po pogovoru z Bratuškovo dejal, da ima stranka v ponedeljek še sejo izvršnega odbora, a upa napovedati, da bodo poslanci DeSUS podprli tako konstruktivno nezaupnico kot tudi kandidatko PS za mandatarko.

Tako kot v DeSUS in SD so ji podporo izrekli tudi v DL, kar pomeni, da ima ob glasovanju o konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše zagotovljenih dovolj glasov za izvolitev. Organi DL bodo sicer po besedah predsednika stranke Gregorja Viranta nato o vstopu v novo vlado odločali znova, kot je napovedal, bo stranka trda pogajalka. Sestanki Bratuškove s poslanci SDS, SLS in N.Si niso predvideni. V SDS so zapisali, da gre pri napovedi vložitve konstruktivne nezaupnice in oblikovanja nove vlade za poskus onemogočiti izvajanje zakonov o državnem holdingu in slabi banki. V SDS ob tem opozarjajo, da sta zato pod vprašajem dva najpomembnejša protikrizna ukrepa in dva najpomembnejša ukrepa za zavarovanje slovenske suverenosti. „Naj vlado čim prej sestavijo, ali pa naj pustijo nas v miru delati, ker te stvari, ki se dogajajo zdaj, so najslabše za državo“, je poudaril vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin. V njegovi stranki morebitni novi vladi napovedujejo kratko obdobje. Hkrati dvomijo, da bo Janković držal obljubo, ki jo je dal z bianco odstopno izjavo.

Glede sestavljanja nove koalicije se je v četrtek oglasila tudi predsednica N.Si in ministrica Ljudmila Novak. Prepričana je, da je namen zgolj rušitev zdajšnje vlade. Čudi jo, da ves čas poslušamo le o imenih in nič o vsebini. Ne verjame v obstoj koalicije, ki jo bodo sestavljali le egocentrični predsedniki strank. „Tudi jaz se sprašujem, kako bo DL podpirala ukrepe, ki jih predlaga SD ali pa PS, če so pa prej imeli bolj liberalna stališča oz. bolj podporo gospodarstvu. Medtem ko vemo, da SD vedno zagovarja socialno državo, kar seveda je prav, vendar vsi vemo, da morajo biti za to izvedeni določeni gospodarski ukrepi, da smo potem lahko tudi socialna država.“

Novakova je prepričana, da je pred novo vlado odgovorno in pomembno delo, a skrbijo jo nekateri pomisleki o že sprejetih zakonskih predlogih, ki jim tisti, ki naj bi sestavljali novo vlado, nasprotujejo. Pri tem je omenila zakona o državnem holdingu in slabi banki.

Tudi politični analitik in predavatelj na Fakulteti za uporabne študijske vede Nova Gorica Matevž Tomšič meni, da bo zelo težavno delo znotraj nove koalicije. „Precej jasno je, da bo ta koalicija, ki bo nastala, zelo nestabilna. In to še bistveno bolj nestabilna, kot je bila ta, ki je zdaj razpadla. Namreč v programskem smislu so te stranke v programskem smislu daleč bolj vsaka k sebi kot so bile stranke dosedanje vladajoče koalicije. DL bi kot kaže znala pozabiti na svoje predvolilne obljube pa tudi na svoja programska izhodišča.“ Alenka Bratušek je po Tomšičevih besedah oseba, ki se do sedaj ni kaj zelo izkazala s kakšnimi dosežki. "Edini njen 'dosežek' - v narekovajih, seveda - je ta, da je kot direktorica direktorata za proračun aktivno sodelovala pri povzročanju velikega proračunskega primanjkljaja," je menil. Kar se tiče t. i. bianco odstopne izjave Zorana Jankovića s funkcije predsednika PS pa Tomšič pravi, da gre za "še enega od slepilnih manevrov" in za "poskus odvračanja pozornosti".

Medtem je sedanja vlada iz tedna v teden bolj okrnjena. V skladu s sklepom sveta DeSUS so odstopne izjave z odhodom stranke iz koalicije v petek dali predsednik DeSUS in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za zdravje Tomaž Gantar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janez Ujčič in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl. V ponedeljek bo iz koalicije izstopila še SLS, tako bo Slovenija ostala še brez ministrov za gospodarski razvoj in tehnologijo ter kmetijstvo in okolje.

Politične razmere v državi je v sredo zvečer v pogovoru za Televizijo Slovenija komentiral premier Janez Janša. Prepričan je, da obstajata dva kolikor toliko produktivna možna razpleta krize, v kateri smo se znašli. „Prvi je ta, da se vendarle nova slovenska strankarska scena dogovori za to, da se nekatere stvari dokončajo in naredijo. Delni poskus je bil zadnjič pri gospodu Pahorju, in se potem tudi dogovorimo, kdaj so predčasne volitve. Ker predčasne volitve bodo tako kot sem jaz napovedal že na zadnji volilni dan. Druga možnost je ta, da tisti, ki pravijo, da ta vlada nima večine, sestavijo drugo vlado preko konstruktivne nezaupnice. Vendar je pa njihov problem v tem, da nimajo programa. In jaz se bojim da bo v tem primeru Slovenija podaljšala agonijo, šla bližje bankrotu že v tem letu.“ Premier meni, da levica že več let dokazuje, da nima pozitivnega programa in da za vladanje vedno potrebuje nekega zunanjega sovražnika.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk se je odzval na interpelacijo, ki jo je pred dvema dnevoma proti njemu vložila stranka SD. Ponovil je, da se pri njej kaže izkrivljena raba postopka interpelacije proti ministru. Po njegovih besedah predlagatelji namreč potrjujejo, da so ga izbrali za poskusnega zajca, s katerim preverjajo zaupanje vladi v parlamentu. Poslanci SD Turku očitajo neizpolnjevanje posameznih nalog ter ravnanje v nasprotju s predpisi in zakoni. A minister odgovarja, da je v šolah vse tako, kot je bilo pred letom dni, še največja sprememba je, da so zimske počitnice spet v dveh delih. Bolj vsebinsko naj bi na očitke odgovoril prihodnji teden po seji vlade, v četrtek pa se je ustavil pri političnem motivu.

Dosedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je v petek posle predala novi varuhinji Vlasti Nussdorfer. Slovenija je tako dobila četrtega varuha človekovih pravic po vrsti.

Nova Slovenija je preteklo soboto pripravila volilni kongres svoje ženske zveze, na katerem so za predsednico zveze znova izvolili Mojco Kucler Dolinar. Sicer so se na kongresu z naslovom »Za prihodnje generacije« članice zavzele za ohranjanje človekovega dostojanstva na delovnem mestu in za sprejemanje take zakonodaje, ki bo omogočala svobodno načrtovanje družine in podpirala starševsko skrb zanjo. To so zapisali tudi v resoluciji.

Uprava in nadzorni svet NLB vztrajata: Največjo slovensko banko je treba čim prej spet dokapitalizirati. Predsednik uprave Janko Medja pravi, da bi morali vanjo, potem ko je lani pridelala skoraj 305 milijonov evrov izgube, vložiti še približno 400 milijonov evrov dodatnega kapitala. Medja hkrati trdi, da banka po tem državne pomoči ne bo več potrebovala.

Veledrogerist Kemofarmacija je zaradi zamud pri plačilih zaustavil dobavo zdravil jeseniški in izolski bolnišnici. V Jesenicah napovedujejo, da bi zaradi tega lahko v dveh tednih zaprli vrata bolnišnice. Minister Tomaž Gantar meni, da so takšne napovedi pretirane. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je potrdila finančni načrt, ki dodatno krči sredstva bolnišnicam. Vsi vpleteni sicer poudarjajo potrebo po nujnem sprejetju sistemskih sprememb, ki bi uredile prihodkovno stran zdravstvene blagajne.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je potrdilo projekta Aktivno državljanstvo in domovina ter Infrastrukturni in tehnološki potencial za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v sistem vzgoje in izobraževanja. Zanju bo Evropski socialni sklad prispeval skupno 1.258.000 evrov.

Cilj prvega projekta je vzpostavitev mreže šol za dvig usposobljenosti na področju domovinske in državljanske vzgoje ter aktivnega državljanstva v lokalnem okolju. V okviru projekta bo izdelana tudi t. i. Bela knjiga slovenskega osamosvajanja in aktivnega državljanstva in modeli za krepitev domoljubne zavesti in aktivnega državljanstva vseh, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja.

Vlada je potrdila predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2020. Gre za temeljni programski dokument Slovenije na tem področju, opredeljuje namreč razvoj sistema socialnega varstva v prihodnjih osmih letih. Vrednost nacionalnega programa naj bi bila dobrih 622 milijonov evrov, to je 92 milijonov evrov več kot v zadnjem obdobju.

V zadnjih dneh se je razvnela polemika zaradi nove evropske direktive o koncesijah, ki naj bi bila sprejeta letos. Njena morebitna implementacija naj bi po mnenju številnih nevladnih organizacij odpirala vrata privatizaciji vodnih virov. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je mnenja, da pitna voda mora ostati javna dobrina. Pojasnil je, da so v Sloveniji nosilke javnih pravic občine in da nikakor niso pristaši tega, da bi to iz javne prešlo v kakšno zasebno sfero.

CERKEV

Ob napovedanem odstopu papeža Benedikta XVI. so vsi škofje ordinariji izdali navodila duhovnikom in vernikom. V njih nas vabijo, naj pri bogoslužju in v osebnih molitvah molimo za papeža, za njegovo zdravje in v zahvalo za njegovo delo. V molitvi po družinah, pri verouku in drugih srečanjih namenimo zanj običajno molitev: očenaš, zdravamarijo in Slava Očetu. Priporočajo tudi poseben namen za svetega očeta pri molitvi rožnega venca, bolnike pa spodbujajo k darovanju trpljenja zanj. „Predvsem v zahvalo za njegov pontifikat. Za njegovo žrtvovanje za Cerkev, ki smo ga še vedno deležni in smo mu hvaležni za to“, je dejal nadškof Turnšek.

Župniki naj v dneh do vključno 28. februarja oznanijo posebno sveto mašo za svetega očeta, h kateri naj povabijo vse vernike. Tokrat jo lahko izjemoma obhajajo v beli barvi, čeprav je za postni čas sicer predpisana vijolična barva. Temu obdobju bo sledil čas izpraznjenega sedeža, ko duhovniki pri sveti maši ne morejo več imenovati papeža, ker ga do izvolitve novega papeža ni. Papeževo izvolitev bo zaznamovalo zvonjenje zvonov po vseh cerkvah. S tem bomo izrazili naše veselje, da ima cerkev spet svojega vrhovnega voditelja.

V torek smo se spomnili 20. obletnice ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference. To je bil po besedah generalnega tajnika slovenske škofovske konference dr. Andreja Sajeta izjemno pomemben dogodek, ki se je zgodil kmalu po samostojnosti Slovenije. „Njen prvi predsednik je bil nadškof Alojzij Šuštar in z svojim izjemnim delom je naredil tudi Slovensko škofovsko konferenco prepoznavno tudi v Evropi. Slovenska škofovska konferenca je na eni strani organ, ki povezuje škofe in škofije v Sloveniji, navzven pa tudi sodeluje s Svetom evropskih škofovskih konferenc, od leta 2004 dalje pa tudi z Komisijo škofovskih konferenc Evropske unije, ki pa ima sedež v Bruslju.“

V domu sv. Jožefa nad Celjem so se pretekli konec tedna zbrali novinarji, ki delujejo v katoliških medijih. Srečanja se je med drugimi udeležil murskosoboški škof Peter Štumpf, novinarje pa je sprejel tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Na konferenci so govorili predvsem o vlogi katoliških medijev, njihovih težavah in priložnostih, ki jih ponuja splet. Tajnik komisije pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci pater Tadej Strehovec, je poudaril, da morajo biti mediji zavezani k resnici. Po njegovem mnenju bi moral biti katoliški novinar varuh katoliškega nauka in vrednot, oznanjevalec evangelija in predvsem človek vere.

Na Mirenskem Gradu je v tem tednu potekal 43. KATEHETSKI SIMPOZIJ z naslovom: "Izzvana kateheza - Izzivi krovnega dokumenta Pridite in poglejte za katehezo", ki je prejšnji teden potekal tudi pri Sv. Jožefu v Celju. Simpozij je sicer v v krajši obliki od petka do danes potekal še v Domu duhovnosti Kančevci, od ponedeljka, 4. do srede, 6. marca pa ga bodo pripravili v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. Na njem katehisti in katehistinje razmišljajo, kako odgovoriti na slovenski pastoralni načrt.

KULTURA

Na Družini so v četrtek predstavili knjigo Stare slovenske molitve, ki jo je uredila Marija Stanonik, s fotografijami pa jo je opremil Klemen Kunaver. Bralka Družine Marija Žagar je spomladi leta 2005 na uredništvo tednika Družina poslala večerno molitev s povabilom bralcem, naj zapišejo in pošljejo stare molitvice. Z vseh koncev Slovenije, zamejstva in izseljenstva so prihajale stare slovenske molitve, ki so sedaj zbrane v monografiji. Knjiga prinaša 230 molitev na 328 straneh in predstavlja pomemben etnografski dokument tudi za prihodnje generacije, je prepričana Marija Stanonik.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Založba Znanstvenoraziskovalnega centra sta na dan maternih jezikov predstavila novo slovensko slovarsko pridobitev - Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Slovar je prvo splošno slovarsko delo na Slovenskem po letu 1991, zajema pa 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se od takrat pojavile v slovenščini.

Dve leti pred ponovno uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona tudi letos pasijonsko kondicijo vzdržujejo Dnevi Škofjeloškega pasijona. Začeli se bodo 28. februarja s srečanjem slovenskih pasijonskih krajev. Kot zagotavlja koordinatorica sklopa prireditev Andreja Ravnihar Megušar, bodo tudi letos pripravili pester in dober program. Pasijonska procesija v Škofji Loki spada med najstarejše kontinuirane uprizorjene gledališke igre v Sloveniji. Po ohranjeni pisni predlogi se je pasijonska procesija z vmesnimi prekinitvami izvajala v velikonočnem času od leta 1713 dalje.

ŠPORT

Italijanski Val di Fiemme v teh dneh gosti svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Slovenska smučarska tekačica Katja Višnar je v uvodni disciplini, sprintu v klasični tehniki, v četrtek zasedla četrto mesto. Zmagala je Norvežanka Marit Bjoergen pred Švedinjo Ido Ingemarsdotter in rojakinjo Maiken Caspersen Falla. Vesna Fabjan je bila 29., Alenka Čebašek 37., Nika Razinger pa 53.

V petek je Francoski nordijski kombinatorec Chappuis je olimpijskemu naslovu na mali skakalnici dodal še svetovnega. Na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju je po napetem obračunu četverice na koncu za las premagal Avstrijca Stecherja ter Nemca Kircheissna in Frenzla. Odlično se je odrezal Slovenec Marjan Jelenko. Po skokih je zasedal četrto mesto, v desetkilometrskem teku pa je izgubil le tri mesta in je bil z zaostankom 32,3 sekunde sedmi. To je druga najboljša uvrstitev slovenskih nordijskih kombinatorcev na svetovnih prvenstvih, Roman Perko je bil v Trondheimu leta 1997 peti. Mitja Oranič je današnjo tekmo končal kot 32., Gašper Berlot je bil 44., Matic Plaznik pa 47.

Američanka Sarah Hendrickson je zmagala na nordijskem svetovnem prvenstvu v Predazzu v smučarskih skokih. Druga je bila Japonka Sara Takanaši. V finalu so nastopile tudi vse štiri Slovenke, ki so vse po mestih napredovale. Najboljša med njimi je bila Špela Rogelj na 13. mestu. Urša Bogataj, Katja Požun in Maja Vtič so se zvrstile od 17. do 19. mesta. Več o dogajanju v Val di Fiemmeju pa lahko slišite tudi v naših informativnih oddajah.