Pogovor o: Hojs o varčevanju na obrambnem področju, falconu in aktualnemu dogajanju

Slovenija | 21.02.2013, 18:45

Varčevalni ukrepi, ki naj bi ublažili posledice gospodarske krize, močno vplivajo na področje obrambe v Sloveniji. Zaradi finančnih omejitev se je moralo marsikaj spremeniti. V kakšno jabolko je ugriznil pred dobrim letom dni, ko je prevzel vodenje obrambnega resorja, smo v oddaji Pogovor o vprašali ministra Aleša Hojsa.

"Takoj po nastopu mandata smo na ministrstvu za obrambo začeli z redefinicijo obstoječih pogodb. Še pred sprejetjem zakona o uravnoteženju javnih financ sem se odločil, da je treba pozvati vse dobavitelje k znižanju pogodbenih vrednosti. Pri tem smo bili relativno uspešni. Več kot 60 odstotkov se je na ta poziv odzvalo," je pojasnil. To je razumel kot zelo pozitivno potezo pogodbenikov, da želijo tudi izvajalci prispevati k stabilizaciji javnih financ. "V prvih dveh mesecih smo znižali oziroma dodatno privarčevali skoraj 3,5 milijona evrov, kar je izjemno velik znesek," je poudaril. Zmanjšali so število zaposlenih, ki se je tako konec lanskega leta v ožjem delu ministrstva ustavilo pri 1190. "Številko, ki je bila predvidena kot ciljna, smo dodatno znižali za več kot 50," je dodal. "Strli smo tudi oreh, ki je bil pravzaprav rdeča nit obrambnega ministrstva v prejšnjem mandatu, to je neizvajanje pogodbe 8x8 oziroma bolj popularno Patria. Bili smo uspešni. To pogodbo smo razdrli brez kakršnihkoli odškodninskih zahtevkov, zaključili smo jo s številom vozil ki so bila takrat dobavljena," je spomnil Hojs. Čeprav ostaja grenak priokus, saj se je morala Slovenska vojska odreči dodatnim vozilom, je obrambni minister ponosen, saj se je odprla možnost za sprejem novega srednjeročnega obrambnega programa za obdobje med letoma 2013 in 2018, ki ga je vlada potrdila konec januarja. Hojs ga ocenjuje kot enega ključnih dokumentov. "Daje možnost razvoja in nadaljnjega dela na obrambnem ministrstvu mojim naslednikom," je prepričan.

Na vprašanje, katera odločitev je bila zaradi zmanjšanja sredstev na področju obrambnega ministrstva v letu dni najtežja, je Hojs omenil prekinitev postopkov za nakup opreme, ki jo bo Slovenska vojska dolgoročno potrebovala, nekateri postopki se sploh niso začeli. Prav tako je bilo boleče nižanje plač delavcev. "Pri tem je treba odkrito povedati, da smo ministri, ki pokrivamo resorje, kjer so zaposleni tisti, z relativno najnižjimi plačami v sistemu javnega sektorja, to so nedvomno vojaki, policisti in cariniki, prevzeli največje breme te odločitve," je dejal. Ob tem je bil zelo jasen, da naši vojaki niso dobro plačani. "Vsi bi želeli, da bi bili plačani bolje," je poudaril. Kot je dodal, so prav zaposleni v javnem sektorju, ki prejemajo najmanj, to prenesli dostojanstveno, domoljubno in državotvorno, medtem ko je ostali del javnega sektorja, ki razpolaga z bistveno višjimi osebnimi dohodki, pri čemer je posebej omenil šolstvo, delal največji cirkus. "Mislim, da niso pokazali niti solidarnosti do vseh zaposlenih v javnih upravi niti do razmer v slovenski družbi. Na nek način so delovali izjemno egoistično in sebično," jih je okrcal.

Proračuna ministrstva za obrambo v tem in prihodnjem letu sta v primerjavi z letoma 2007 in 2008 prepolovljena. "Seveda obstajajo rezerve. Če bo treba, upam da ne, je ena od rezerv, da še zmanjšamo plače. A verjamem, da do tega ne bo prišlo. Na področjih, ki se ne nanašajo na plače, torej na področjih razvoja, nabav in usposabljanj, pa smo na minimumu. Vse nabave oziroma vse investicije v infrastrukturo in opremo smo skrčili na pet odstotkov vrednosti vojaškega proračuna, kar je tako z vidika standardov Nata kot tudi z vidika dolgoročnega zagotavljanja usposobljenosti in opremljenosti Slovenske vojske nevzdržno. To lahko traja leto, dve, največ tri," je opozoril Hojs. Zagotovil je, da zaradi relativno dobrega opremljanja Slovenske vojske v preteklosti toliko časa lahko preživimo z nizkim proračunom, a krivuljo bo treba obrniti navzgor, zato je ta cilj zapisan tudi v že omenjenem srednjeročnem obrambnem programu.

Zgodba z letalom falcon je, tako kaže, končana

Potem ko v preteklosti slovenska oblast ni znala poiskati rešitve glede pregrešno dragega vladnega letala falcon, je ta zgodba, tako se zdi, le dočakala epilog. Z novim letom je falcon postal del flote Slovenske vojske, letalo je bilo tudi preregistrirano v vojaško plovilo. "Večina tistih, s katerimi sem se pogovarjal, tudi večina sedme sile, kar me je presenetilo, je ocenila, da je najdražje za našo državo, da imamo letalo, za katerega letno, ne glede na to, da ne leti, plačujemo več sto tisoč evrov, in je zato dobro, da smo se odločili za to potezo," je dejal obrambni minister. Priprave na uvajanje falcona v operativno uporabo so v polnem teku, po Hojsovih besedah bi lahko poletel konec maja, najpozneje v začetku junija. Slovenija bo letalo tržila znotraj Nata, tako ga bodo lahko uporabljale tudi ostale države.

Sodelovanje Slovenske vojske na mednarodnih misijah

Težišče delovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah je na Kosovu in v Afganistanu, njeni pripadniki so še v Bosni in Hercegovini, Libanonu, Siriji, Somaliji, Srbiji in Makedoniji. V kratkem bomo vojake poslali tudi v Mali. Sodelovali bodo v misiji Evropske unije pri usposabljanju tamkajšnjih sil, saj to zahodnoafriško državo v zadnjem času ogrožajo teroristični skrajneži. "V tem trenutku se pogovarjamo o točni številki pripadnikov Slovenske vojske, ki bi odšli v Mali. To bo znano v nekaj dneh. V omenjeno državo bodo odšli z glavnino misije, predvidoma bo to sredi marca."

Hojs o aktualnem dogajanju na notranjepolitičnem parketu

Hojs je podpredsednik stranke N.Si, ki za zdaj še vztraja v koaliciji s stranko SDS. "Nova Slovenija je že večkrat povedala, da bo v koaliciji ostala, dokler bodo predlogi, ki jih sprejema vlada, operativni in dokler bodo imeli podporo v državnem zboru. Če bo izglasovana konstruktivna nezaupnica, o kateri se te dni veliko govori, bomo v vladi do tistega trenutka," je pojasnil. Že večkrat je ponovil, da mora imeti vsaka vlada politično podporo. "Tudi tehnična oziroma projektna vlada bo morala delati z neko večino v parlamentu. Očitno se kaže, da ta večina zdaj nastaja na levem polu. Je torej precej velika verjetnost, da bi tako imenovane levosredinske stranke uspele sestaviti koalicijo," je prepričan. Čeprav so velikokrat omenjene tudi predčasne volitve, Hojs dvomi, da bo do njih prišlo v kratkem, stranke, ki jih želijo, bodo po njegovem te besede požrle. "Edina želja, edina sla, ki vodi te stranke, je želja po prevzemu oblasti. Poslanci si ne bodo odrezali belega kruha, ki so si ga zagotovili na zadnjih volitvah. Skoraj prepričan sem, da nihče od teh poslancev ni pripravljen na predčasne volitve, da so to prazne besede, da bo prej ali slej vladala leva vlada, in to precej dlje, kot do dogovorjenih predčasnih volitev, ki naj bi se odvile," je še ocenil podpredsednik N.Si.