p. dr. Robin Schweiger
Bodi solidaren
Matjaž Merljak
V februarski oddaji Gradimo odprto družbo GOD ste slišali komentar o begunski tematiki ob začetku novega leta, ki ga je pripravil p. dr. Robin Schweiger, ki je odgovoren za Jezuitsko združenje za begunce Slovenije. Komentar v nadaljevanju objavljamo v celoti.
S Svečnico smo zaključili božični čas v katerem smo praznovali praznik Gospodovega rojstva. Bog, ki je tako velik, je postal eden izmed nas. Postal je človek, da bi nam razodel živega Boga in pokazal, kako naj živimo. Prav božič – še posebej v letu vere – nas kliče tudi k solidarnosti, k skrbi za človeka, za (vsakega) sočloveka.Če pogledamo današnjo situacijo v Evropi in okoli mej t. i. schengenske Evrope, vidimo, da mnogi tujci – med njimi so mnogi prosilci in prosilke za mednarodno zaščito – želijo zapustiti svojo deželo zaradi različnih oblik preganjanja, vojaških konfliktov, okoljskih katastrof in težkih ekonomskih situacij zaradi gospodarske in finančne krize, ki jo svet čuti na mnogotere načine.
Mnogi na obrobju t.i. schengenske Evrope čakajo, da pridejo v Evropo, saj je zelo težko – skoraj nemogoče – dobiti vizo za vstop v t.i. schengensko območje Evrope. Zaradi tega dejstva se morajo obrniti na določene kriminalne združbe, ki jim za veliko vsoto denarja 'pomagajo' pri ilegalnem prestopu meje ter le na tak način vstopijo v schengensko območje Evrope. Ljudje čakajo v Maroku in Libiji po več let za ugodno priložnost, da pridejo v Evropo – na Malto ali na italijanski otok Lampedusa. Čakajo v Makedoniji kakor tudi v Turčiji, saj je za mnoge Evropa še vedno 'obljubljena dežela', torej želena destinacija. Mnogi tujci pa ne vedo, da pesti Evropo težka gospodarska in finančna kriza. Prav zaradi tega dejstva so razočaranja še toliko večja, ko tujci občutijo v Evropi, da niso zaželeni in da ne morejo dobiti dostojnih del in služb. Mnogi so za svoja dela zelo izkoriščani in na žalost tudi mnogokrat ne plačani.
Poglejmo situacijo v Evropi in okoli nje. V Libiji ni več vojaškega konflikta, a se situacija po uboju libijskega polkovnika Gadafija še vedno ni umirila. Pot do trajnega miru v tej državi bo še dolga. Razplamtel se je konflikt v Siriji in na obzorju ni videti rešitve, čeprav se mnogi trudijo, da bi se ta konflikt, ki traja že več kot eno leto, končal v tej deželi. Kot vedno v takih situacijah najbolj trpi prav civilno ljudstvo, ki je pribežalo v Turčijo in Jordanijo. Tudi mnogi prebivalci afriške države Mali so zaradi vojaškega konflikta in posega Francije zbežali v sosedne države. Tudi v Egiptu še vedno vre in samo upajmo, da se bo situacija v tej državi umirila. Pomembno je, da sami najdejo ustrezno rešitev za svojo deželo.
Arabska pomlad nam kaže, da je - in bo - potrebno še veliko storiti, da se bodo razmere uredile, sicer bodo evropske države še bolj na udaru po prošnjah za mednarodno zaščito. Mnoge države ob Sredozemskem morju potrebujejo posebno skrb in pomoč pri ponovni zgraditvi ekonomskih, političnih in drugih struktur, kakor tudi inštitucij civilne družbe. Potrebujejo tudi veliko potrpežljivosti pri ustvarjanju politične kulture ter ponovnega zaupanja med ljudmi, plemeni, narodi in med državami regije.
Tudi na severni strani Sredozemlja je potrebno urediti, predvsem pa utrditi razmere znotraj evropskih držav, sicer bomo imeli vedno več napadov na tujce, saj mnogi Evropejci doživljajo, da jim prav ti tujci jemljemo delovna mesta. Samo spomnimo se, kako je en človek na Norveškem 23. julija 2011 pobil skoraj 100 ljudi. Tudi v Grčiji je bilo v preteklem letu veliko napadov na tujce. V preteklem mesecu – natančneje 27. januarja 2013, sta umrla dva tujca v požaru, ki je izbruhnil v podhodu v enih izmed središčnih rimskih ulic.
Osredotočimo se še na bivalne razmere tujcev. Mnogi prosilci in prosilke za mednarodno zaščito živijo v zelo slabih bivalnih razmerah. V Sloveniji so vsi prosilci in prosilke za mednarodno zaščito nastanjeni v Azilnem domu, a tako ni npr v Franciji in Angliji. Zaradi velikega števila prošenj za mednarodno zaščito mnogi prosilci živijo na ulicah francoskih in angleških mest. Lepa je bila gesta francoskega Jezuitskega združenja za begunce, ki je organizirala mrežo družin in redovnih skupnosti, ki so sprejeli medse določenega prosilca ali prosilko za mednarodno zaščito. Hvala Bogu, da se tudi v takih situacijah razodeva človeška solidarnost na zelo kreativen način.
Trenutna gospodarska in finančna kriza ter neprijetne socialne in ekonomske razmere, lahko hitro spremenijo mesta ali del mest v gverilski spopad ali vojno stanje med različnimi skupinami. Anglija je meseca avgusta 2011 doživela šok, ko so zagorela mnoga mesta. Prav tako stanje je posledično dalo misliti mnogim v evropskim deželam, kako živimo v eksplozivnih razmerah, kjer se lahko hitro zanetijo spopadi in se sprevržejo v konflikt širšega obsega. Od verbalnega do dejanskega konflikta ni potrebno veliko. Dosti je majhna iskrica, majhen dogodek, da razmere uidejo izven kontrole.
Tudi v RS se soočamo z gospodarsko krizo in je tudi med nami že več kot 120.000 brezposelnih. In ta številka – na žalost – še vedno narašča. A zavedati se moramo, da mnogi živijo v še težjih situacijah kot pa mi tukaj v Sloveniji, zato zapuščajo svoje domove in dežele. V letu 2012 so 304 osebe zaprosile v RS za mednarodno zaščito, v letu preje je zaprosilo še malo več oseb, natančneje, 358 oseb. V letu 2012 je RS dala 34 statusov od teh 19 osebam status begunca in 15 osebam status subsidiarne zaščite.
Naj zaključim:
Živimo v nemirnih časih, ko se vse hitro dogaja in spreminja. V času krize – ko se z njo soočamo in iščemo rešitve – je nevarno, da pozabimo na tiste, ki so v še večji krizi in so še bolj potrebni naše pomoči.
Črpajmo navdih za naša življenja iz božične skrivnosti, ki nam vliva vedno novega upanja in odpira nove priložnosti za dejanja solidarnosti ter daje novih potrebnih moči v služenju ljudem na poti v letu 2013.
