Prešernov nagrajenec Zorko Simčič z družino.
Prešernova proslava 2013
Jože Bartolj
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Cankarjevem domu, kot že vrsto let, podelili Prešernove nagrade. Po lanski podelitvi je staremu upravnemu odboru potekel mandat in tako je bil septembra lani imenovan nov odbor, pod vodstvom predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožeta Trontlja.
Vanj so bili imenovani dr. Janez Bogataj, mag. Srečo Dragan, dr. Kajetan Gantar, Jože Horvat, Slavko Hren, dr. Andrej Inkret, dr. Janko Kos, dr. Lado Kralj, dr. Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja in Rudi Španzl.
Ti so odločili, da nagrade prejmejo: Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič in slikarka Marlenka Stupica. Upravni odbor Prešernovega sklada je podelil še šest malih nagrad. Prejeli so jih prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marko Fink, pesnik Gorazd Kocijančič, baritonist Jože Vidic, prevajalka Marija Javoršek in režiser Metod Pevec.
Morda je izbor nagrajencev za koga tudi presenečenje, težko pa bi kdo lahko rekel, da si nagrad niso zaslužili. Domovina se na nek način z letošnjimi nagradami oddolžuje slovenski politični emigraciji, iz katere izhajajo tako Zorko Simčič, kot Marko in Bernarda Fink.
Predstava Kultura osebno, ki jo je režirala Ivana Djilas in v kateri je na glasbo Sebastjana Duha in Boštjana Gombača, sodelovalo 25 posebnih ustvarjalk in ustvarjalcev, je bila na nek način odraz trenutnega stanja v kulturi.
Akademik Jože Trontelj je v svojem govoru med drugim opomnil, da številne človeške usode že razkrivajo eksistenčno stisko, revščino in malodušje tam, kjer ju zadnja desetletja nismo videli.
Vendar pa človek ne živi samo od kruha, je Markov evangelij citiral Trontelj in dodal, da lakota ni samo lahkota po telesni hrani, ter da ljudje za preživetje kot človeška bitja potrebujemo tudi umetnost in kulturo, kultura in umetnost morata prežemati vsa polja človeškega delovanja in ustvarjanja.
Prešernov dan, ki je dela prost, pa bodo zaznamovale številne prireditve. Uvedla ga je dopoldanska slovesnost s polaganjem venca pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Venec je položil predsednik republike Borut Pahor v spremstvu ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka. Sprejem ministra za Prešernove nagrajence bo dopoldne v ljubljanski Operi, v Kranju pa bo potekal tradicionalni Prešernov smenj. Opoldne se bo na Prešernovem trgu začel recital Prešernovih verzov, ki ga pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, osrednja slovesnost pa bo ob 13.h v Prešernovem rojstnem kraju Vrbi.
Vanj so bili imenovani dr. Janez Bogataj, mag. Srečo Dragan, dr. Kajetan Gantar, Jože Horvat, Slavko Hren, dr. Andrej Inkret, dr. Janko Kos, dr. Lado Kralj, dr. Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja in Rudi Španzl.
Ti so odločili, da nagrade prejmejo: Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič in slikarka Marlenka Stupica. Upravni odbor Prešernovega sklada je podelil še šest malih nagrad. Prejeli so jih prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marko Fink, pesnik Gorazd Kocijančič, baritonist Jože Vidic, prevajalka Marija Javoršek in režiser Metod Pevec.
Morda je izbor nagrajencev za koga tudi presenečenje, težko pa bi kdo lahko rekel, da si nagrad niso zaslužili. Domovina se na nek način z letošnjimi nagradami oddolžuje slovenski politični emigraciji, iz katere izhajajo tako Zorko Simčič, kot Marko in Bernarda Fink.
Predstava Kultura osebno, ki jo je režirala Ivana Djilas in v kateri je na glasbo Sebastjana Duha in Boštjana Gombača, sodelovalo 25 posebnih ustvarjalk in ustvarjalcev, je bila na nek način odraz trenutnega stanja v kulturi.
Akademik Jože Trontelj je v svojem govoru med drugim opomnil, da številne človeške usode že razkrivajo eksistenčno stisko, revščino in malodušje tam, kjer ju zadnja desetletja nismo videli.
Vendar pa človek ne živi samo od kruha, je Markov evangelij citiral Trontelj in dodal, da lakota ni samo lahkota po telesni hrani, ter da ljudje za preživetje kot človeška bitja potrebujemo tudi umetnost in kulturo, kultura in umetnost morata prežemati vsa polja človeškega delovanja in ustvarjanja.
Prešernov dan, ki je dela prost, pa bodo zaznamovale številne prireditve. Uvedla ga je dopoldanska slovesnost s polaganjem venca pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Venec je položil predsednik republike Borut Pahor v spremstvu ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka. Sprejem ministra za Prešernove nagrajence bo dopoldne v ljubljanski Operi, v Kranju pa bo potekal tradicionalni Prešernov smenj. Opoldne se bo na Prešernovem trgu začel recital Prešernovih verzov, ki ga pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, osrednja slovesnost pa bo ob 13.h v Prešernovem rojstnem kraju Vrbi.
