65. obletnica nasilne smrti Mahátma Gándhia

Svet | 30.01.2013, 15:00 Tone Gorjup

Na današnji dan leta 1948 je za posledicami atentata v New Delhiju umrl Mahátma Gándhi. Bil je duhovni in politični voditelj Indije ter začetnik nenasilnega boja za njeno neodvisnost. Imenujejo ga tudi oče Indije, še bolj pogost pa je vzdevek „Velika duša“, ki izhaja sanskrtske besede „mahãtma“. Petinšestdeset let po njegovi smrti sta Indija in svet še vedno pred izzivi, s katerimi se je spoprijel Gandhi, tudi za ceno življenja.

Gandhi se je rodil 2. oktobra 1869 v indijski pokrajini Porbandar. V domovini in v Londonu je študiral pravo in s triindvajsetimi leti postal doktor pravnih znanosti. Zatem je dve desetletji kot odvetnik neke indijske družbe delal v Južni Afriki. Tam je na lastni koži občutil, kaj pomeni rasno razlikovanje. Odločil se je za nenasilni boj proti razsizmu. Ko se je leta 1914 vrnil v domovino, se je na enak način začel boriti še za neodvisnost Indije. Vstopil je v politiko in nekaj časa vodil Kongresno stranko. Pozneje je začel organizirati velike nenasilne shode, proti katerim so bili Britanci brez moči. Večkrat so ga zaprli, kar pa ga je le utrdilo v njegovem prepričanju. Množični shodi so prerasli v gibanje za neodvisnost Indije in ob koncu druge svetovne vojne pripeljali do tega, da je postala Indija samostojna mednarodno priznana država. Zmagoslavje je bilo kratko, saj so razlike med hindujci in muslimani pripeljale do razdelitve na dve državi: muslimanski Pakistan in hindujsko Indijo. Gandhi se je trudil, da bi umiril verske strasti med enimi in drugimi. S pogovori in postom je hindujce skušal prepričati, da morajo spoštovati življenjske navade in lastnino muslimanske manjšine, vendar je s tem le še razvnel jezo svojih nasprotnikov. V trenutku, ko poskušal narediti vse, da bi preprečil nasilje, je umrl nasilne smrti. Bil je ubit 30. januarja 1948 v atentatu hindujskega skrajneža.

Gandhijevi načrti petinšestdeset let po njegovi smrti še vedno ostajajo iziv za to nemirno deželo sveta. Velika duša je želel povezati indijski narod, da bi postal trden kot grantini blok; pri tem se je zavzemal za odpravo razlik, ki zhajajo iz kastnega sistema ali različne verske pripadnosti. Zahteval je tudi večjo socialno pravičnost. Za vodilo pri svojem nenasilnem boju pa je izbral orožje resnice in ljubezni. Gandi pa je znal izprašati vest tudi kristjanom. Dejal je: „Ko berem evangelij, čutim, da sem kristjan; ko pa vidim, da se vojskujete med seboj, da zatirate kolonialne narode, da pijete alkohol in uživate mamila, čutim, da ne živite po Kristusovem nauku.“

Indijci imajo 2. oktobra, na dan Gandhijevega rojstva, državni praznik, ki se v spomin na „očeta naroda“ imenuje Mahatma Gandhi Jayanti. Žal ga skoraj vsako leto zaznamujejo krvavi napadi skrajnežev. Tudi druge oblike nasilja vedno znova pretresajo to deželo. Od leta 2007 je 2. oktober tudi svetovni dan nenasilja; 15. junija istega leta so ga razglasili Združeni narodi. Pri tem so imeli pred očmi Gandhija, ki ni le „oče Indije“, ampak si je prizadeval za družbene pravice in svobodo povsod po svetu.

Vir; Splošni religijski leksikon; revija Ognjišče, februar 1969