Slovenija po izstopu Državljanske liste z manjšinsko vlado

Slovenija | 24.01.2013, 04:30

Vlada Janeza Janše bo po izstopu Državljanske liste iz koalicije, po manj kot letu dni delovanja, ostala brez večinske podpore v državnem zboru in brez dveh ministrov, parlament pa brez predsednika. Po napovedih naj bi koalicijo kmalu zapustili tudi DeSUS in SLS, kar bi še poglobilo vladno krizo.

DL je uresničila grožnjo, da bo zapustila koalicijo, če premier Janša zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije o njegovem premoženjskem stanju ne odstopi ali gre po zaupnico. Odstop sta napovedala oba ministra iz vrst DL v sicer 12-članski vladni ekipi, minister za finance Janez Šušteršič ter minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, s položaja predsednika DZ pa je odstopil tudi prvak DL Gregor Virant.

Če Janša ne bo odstopil, sta odhod iz koalicije napovedali tudi DeSUS in SLS, ki pa bosta počakali do konca februarske seje parlamenta (ta se bo začela 4. marca). V tem primeru bi vlado zapustili še štirje ministri - za zunanje zadeve ter za zdravje iz kvote DeSUS ter za kmetijstvo in okolje in za gospodarstvo in tehnologijo iz kvote SLS.

V 90-članskem DZ ima vlada po odhodu DL podporo 41 poslancev iz vrst SDS, NSi, DeSUS in SLS ter dveh poslancev narodnih skupnosti. Z odhodom DeSUS in SLS bi podpora padla na 30 poslancev in dva poslanca manjšine, ni pa izključena tudi podpora katerega od treh nepovezanih poslancev.

Če se bo premier Janša odločil za nadaljevanje mandata z manjšinsko vlado, bo moral nadomestiti odstopljene ministre ali vodenje njihovih resorjev zaupati kateremu od preostalih članov vlade.

Poslovnik DZ predvideva, da premier v sedmih dneh po prejetju pisne odstopne izjave ministrov pisno obvesti predsednika DZ. V najkasneje sedmih dneh mora biti obvestilo o odstopu uvrščeno na dnevni red seje DZ. Premier ima nato deset dni časa, da bodisi predlaga nove ministre bodisi DZ obvesti, da bo funkcije teh ministrov začasno, a največ za tri mesece, poveril drugim ministrom ali jih opravljal sam.

Zakonodaja je sicer pri vprašanju, koliko časa lahko obstane takšna manjšinska vlada, nedorečena, večina pravnih strokovnjakov pa se strinja, da lahko deluje tudi do konca rednega mandata.

Med možnimi scenariji za izhod iz vladne krize je vložitev predloga za glasovanje o zaupnici vladi. A ta možnost, sodeč po dosedanjih odzivih Janše in SDS, ni zelo verjetna. Lahko pa bi Janša zaupnico vezal na sprejem kakšne odločitve, kot je septembra 2011 storil nekdanji premier Borut Pahor, ki je vezal zaupnico na imenovanje novih ministrov po odhodu Zaresovih ministrov iz tedanje koalicije. DZ tedaj predlaganih imen ni podprl, v Sloveniji pa smo odšli na prve predčasne volitve.

Najmanj deset poslancev lahko v DZ sproži tudi glasovanje o konstruktivni nezaupnici, a le tako, da predlaga novega kandidata za mandatarja, ki mora dobiti vsaj 46 glasov podpore. Na to temo so se sicer že sestali predsedniki SLS, DL in DeSUS, a kot pogoj, da bi v novi vladi sodelovali s PS, postavili popoln umik Zorana Jankovića z vrha stranke, prav tako še ni znano ime potencialnega mandatarja.

Po odstopu DL iz koalicije bo brez svojega predsednika ostal tudi državni zbor. Kandidata za novega predsednika lahko predlaga najmanj deset poslancev, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev. V vmesnem času sicer predsednika, ki mu je prenehala funkcija, nadomešča najstarejši podpredsednik, v tem mandatu je to Jakob Presečnik (SLS).

Prej kot v letu dni po imenovanju nove vlade se Slovenija znova sooča s politično krizo, ki ne izključuje tudi možnosti vnovičnih predčasnih volitev. Politična kriza je izbruhnila potem, ko je 8. januarja protikorupcijska komisija objavila poročilo, v katerem ugotavlja kršitve protikorupcijske zakonodaje pri premieru Janši in prvaku največje opozicijske stranke PS Jankoviću.

Delovanje desnosredinske koalicije doslej z izjemo ideoloških tem sicer ni bilo resneje ogroženo. Vlada premiera Janše je mandat nastopila 10. februarja lani. Sestavljanje vlade je postreglo s številnimi zapleti in preobrati, saj je na predčasnih parlamentarnih volitvah decembra 2011 zmagala Pozitivna Slovenija, a njenemu predsedniku Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije s strankami SD, DL in DeSUS, v DZ pa ni bil izvoljen za mandatarja.

Vzporedno so potekali tudi pogovori o sestavi desnosredinske koalicije. Jeziček na tehtnici je bila DL, ki se je na koncu odločila za vstop v koalicijo s SDS, SLS, DeSUS in NSi. Koalicijska pogodba je bila podpisana 25. januarja lani, tri dni zatem pa je bil za mandatarja desete slovenske vlade z 51 poslanskimi glasovi izvoljen Janez Janša.

Janša je kot prioritete vlade izpostavil konsolidacijo javnih financ, spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. V tem času je vlada naredila varčevalni premik z obsežnim zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki je sicer sprožil ostre sindikalne proteste, s 1. januarjem ji je uspelo uveljaviti pokojninsko reformo, medtem ko se pogajanja o vsebini reforme trga dela še nadaljujejo. Sprejeta sta tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi prinesel boljše upravljanje s kapitalskim premoženjem države, ter zakon o t.i. slabi banki, ki naj bi ponudila sistemsko rešitev za težave bančnega sistema.