Damjan in Lahovnik o finančnih posledicah politične krize
Slovenija | 14.01.2013, 17:39
Vse več ekonomistov opozarja na probleme, ki jih finančnim trgom povzroča vroče politično prizorišče. Tako je ekonomist Jože P. Damijan na svojem blogu zapisal, da se bo nasprotnikom vlade slavje ob predstoječem odhodu zdajšnjega premierja zataknilo v grlu. „Situacija je namreč na las podobna tisti izpred dveh let po prvi referendumski “zmagi”. Le da smo tokrat v bistveno slabši situaciji kot takrat,“ je zapisal. Oglasil se je tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik. Poudaril je, da je Slovenija čez noč spet postala država, v kateri vlada velika politična negotovost, krivdo pa pripisuje Državljanski listi, ki je prva zatresla vlado, sledili pa sta DeSUS in SLS.
Ekonomist Damjan poudarja, da kljub temu, da ni simpatizer sedanje Janševe vlade premore drobec racija, da si drzne pogledati onstran čustveno zamejenega horizonta. Kljub nekaterim napakah Damjan poudarja, da je Janševa vlada prinesla večjo politično stabilnost po obdobju kaotičnosti Pahorjeve vladavine. „Predvsem pa je prinesla jasen in odločen koncept ekonomske politike za izhod iz krize. Medtem, ko je Pahor kot največji protikrizni ukrep navedel dogovor s Hrvaško glede arbitražne rešitve o meji na morju, zraven pa v obdobju najhujše krize po drugi svetovni vojni zanemaril sanacijo bank, dvignil plače v javnem sektorju za 10 odstotkov minimalno plačo pa za 25 odstotkov ter s tem državo pognal v prepad, je Janševa vlada začela s pravimi protikriznimi ukrepi – zajezitvijo javnih izdatkov, pokojninsko in delovnopravno reformo, sanacijo bančnega sistema prek slabe banke ter spremembo upravljanja državnega premoženja,“ meni Damjan. Dodaja, da je vlada pri tem delala številne napake, predvsem z napačnim načinom zategovanja pasu, s čimer je znervirala tako posamezne segmente kot prebivalstvo nasploh in si nakopala splošen javni protestival, toda ukrepi so načeloma šli v pravo smer in bi Slovenijo pripeljali iz krize. Prepričan je, da Janšev odstop in menjava z drugim politikom SDS na čelu vlade nista verjetna pač pa zaupnica oziroma razrešitev vlade v parlamentu. Prav tako ne vidi rešitve v tehnični vladi. „S predčasnimi volitvami in z zmago leve politične opcije Slovenijo do konca letošnjega leta najverjetneje “čaka Grčija”, prošnja za finančno pomoč,“ meni Damjan.
Na drugi strani pa ekonomist Lahovnik za časnik Slovenske novice poudarja, da je bila Slovenija tik pred tem, da nam nekatere bonitetne hiše izboljšajo oceno, saj so bili sprejeti nekateri nujni ukrepi za sanacijo finančnega sistema in dodaja, da je mednarodna banka Unicredit celo izdala priporočilo za nakup slovenskih obveznic, katerih donos se je prvič od začetka krize zmanjšal pod pet odstotkov. Po njegovem mnenju pa je umetno ustvarjena afera sredi preteklega tedna, ki je bila povod za politično krizo, stvari obrnila na glavo. Slovenija je namreč čez noč spet postala država, v kateri vlada velika politična negotovost, krivdo pa Lahovnik pripisuje Državljanski listi, ki je prva zatresla vlado, sledili pa sta DeSUS in SLS. „Stabilnost političnega sistema je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na to, ali se investitorji odločajo za naložbe in s tem za ustvarjanje novih delovnih mest ali ne. Kapital je plaha ptica in politična negotovost ter verjetni padec vlade sta ga hitro odgnala. Slovenska podjetja pa nujno potrebujejo svež kapital, saj so za grškimi in latvijskimi tretja najbolj zadolžena v celotni Evropski uniji. V sedanjih okoliščinah je to za mnoga skoraj misija nemogoče,“ meni Matej Lahovnik.
In koliko škode so Sloveniji povzročile KPK, Državljanska lista, DeSUS in SLS? „Če upoštevamo, da je bilančna vsota vseh bank v Sloveniji okrog 38 milijard evrov in da se bodo najverjetneje zaradi politične krize stroški zadolževanja zvišali najmanj za 1,5 odstotne točke, lahko hitro ugotovimo, da je neposredni strošek političnih igric, ki jih sprožajo strici iz ozadja in njihovi nečaki iz ospredja, okrog pol milijarde evrov na leto,“ je prepričan ekonomist Lahovnik in opozarja, da bo sredi letošnjega leta zapadel velik del slovenskega državnega dolga in da je veliko vprašanje, kakšna bo cena ponovnega zadolževanja ob vseh teh dogodkih. „Mnogi v gospodarstvu so imeli na začetku leta po sprejetih ukrepih vlade občutek, da vidijo luč na koncu tega dolgega mračnega recesijskega predora. Zdaj pa se je izkazalo, da je ta luč vlak, ki ga vozijo tisti, ki želijo povzročiti politično krizo ne glede na to, ali pri tem povozijo velik del gospodarstva,“ sklene Matej Lahovnik.
