Jože Pučnik, ob deseti obletnici smrti
| 11.01.2013, 14:41 Tone Gorjup
Mineva deset let od smrti politika, voditelja Demosa in soustvarjalca slovenske države. S tega sveta se je poslovil v noči na 12. januar 2003. Ob obletnici njegove smrti se vrstijo obiski njegovega groba na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Na Radiu Ognjišče se ga bomo spomnili s posebno oddajo, ki bo na programu danes, 12. januarja ob 14. uri.
Smrt Jožeta Pučnika, ki se je v zadnjih letih zemeljskega življenja umaknil iz aktivne politike, je mnogim Slovencem ostala v zavesti kot smrt velikega človeka. To so mu in mu priznavajo tudi danes tako politični sopotniki kot nasprotniki. Tokratna obletnica smrti poteka v senci gospodarske, finančne in kot kaže tudi politične krize. Ni velikih dogodkov, le pred njegovim grobom se vrstijo tisti, ki so ga imeli radi, so mu zaupali in ga spoštovali. Sredi tedna so se tam zbrali njegovi sorodniki in znanci, včeraj je venec na njegov grob položila županja Slovenske Bistrice, danes pa je tam delegacija Slovenske demokratske stranke. Domačini so ponosni nanj kot na utemeljitelja slovenske države. V stranki SDS so ga poimenovali za očeta demokracije.
Na Radiu Ognjišče smo v goste povabili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek, ki je o Jožetu Pučniku povedala marsikaj zanimivega. Tudi sama je bila prepričana, da ga je pri njegovem delu za demokratično in samostojno Slovenijo vodila predvsem ljubezen do domovine, vendar ji je njegov sin pojasnil: „Oče je stvari, ki ne „štimajo“, hotel zmerom popravljat. Če stvari v državi niso šle v redu, če smo imeli partijski monopol, oče pa je zgoraj živel v državi, kjer so bile politične stranke in svoboda govora, je prišel sem povedat, da te stvari pri nas niso v redu in da partija potrebuje konkurenco. Šele ko bomo imeli več političnih strank, bomo imeli tudi normalno družbo in državo..." Tako je bilo to z Jožetom Pučnikom, stvari niso bile prav in treba jih je prav postavit,se za to osebno angažirat, je med drugim povedala Rosvita Pesek.
To se je dejansko zgodilo. Jože Pučnik je s svojimi idejami med drugim nastopil v 57. številki Nove revije z podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Pozneje je objavil krajšo razpravo z naslovom Dvoje temeljnih zahtev, v kateri je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Ko se je pokazala ta možnost, je vstopil v politiko in se za ta dva cilja tudi žrtvoval. O tem podrobneje govori tudi jutrišnja spominska oddaja na našem radiu. Prisluhnite ji.
Na kratko o Jožetu PučnikuJože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Zaradi sodelovanja v dijaškem listu Iskanja je bil izključen iz gimnazije in je maturiral šele po odsluženem vojaškem roku. Po študiju filozofije in svetovne književnosti se je 1958 zaposlil kot asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a je bil že isto leto zaradi kritičnih razprav v Reviji 57 obtožen in obsojen na 9 let zapora. Po petih letih je bil pogojno izpuščen, zaradi dopisovanja v Perspektive je bil znova obsojen in zaprt, odvzeli pa so mu tudi diplomo. Po prestani kazni je odšel v Nemčijo in se poleg dela znova posvetil študiju. Leta 1971 je v Hamburgu doktoriral iz sociologije in zatem vrsto let predaval v Lüneburgu. Leta 1989 se je vrnil v Slovenijo; bil je predsednik Socialdemokratske stranke in Demosa, ki je izvedel osamosvojitev Slovenije in njeno demokratizacijo. Kot voditelj Demosa je oblikoval nacionalno in politično soglasje za razglasitev slovenske državnosti. Ko je bil v opoziciji, pa je bil oster zagovornik pravic manjšine, revnih in odrinjenih. To se je pokazalo tudi pri vodenju komisije za preiskovanje množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Vztrajal je kljub spoznanju, da vladajoča struktura ščiti in prikriva zločince prejšnjega sistema. Svoja razmišljanja je strnil v knjigah Članki in spomini ter Kultura, družba in tehnologija.
