Borut Pahor prisegel kot četrti predsednik republike
Slovenija | 23.12.2012, 02:17
Borut Pahor je na slavnostni seji državnega zbora včeraj prisegel kot četrti predsednik republike v samostojni Sloveniji. Danes bo nastopil svoj petletni mandat in prevzel posle od predhodnika Danila Türka. Primopredaja bo potekala po vnaprej določenih protokolarnih pravilih s postrojem častne čete Slovenske vojske pred predsedniško palačo v Ljubljani.
Pahor je v skladu z ustavo zaprisegel z besedami: "Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije."
Pred prisego se je predsednik DZ Gregor Virant za opravljeno delo zahvalil dosedanjemu predsedniku republike Danilu Türku.
"V svojem mandatu ste budno spremljali notranjepolitično dogajanje in iskali konstruktivne rešitve, Slovenijo pa verodostojno in s ponosom zastopali tudi v pogovorih z visokimi tujimi predstavniki. Kot predsednik republike ste svoj vpliv in prepoznavnost uporabili tudi v dobrodelne namene. Pred nekaj dnevi ste dejali, da ostajate aktiven državljan in da ostaja vaša privrženost Sloveniji in njeni prihodnosti nespremenjena. Verjamem, da boste še naprej delali v dobro slovenske države in njenih državljank in državljanov," je dejal Virant.
Slavnostne seje s prisego so se udeležili tudi Pahorjeva partnerica Tanja Pečar, dosedanji predsednik republike Danilo Türk, premier Janez Janša, predsednik Slovenske škofovske konference nadškof metropolit Anton Stres, predsednik DS Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, bivši predsedniki DZ ter drugi najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatski zbor.
Pahor je bil za predsednika izvoljen 2. decembra v drugem krogu predsedniških volitev, ko mu je podporo izreklo dobrih 67 odstotkov volivcev, njegovemu protikandidatu in predhodniku Danilu Türku pa dobrih 32 odstotkov. Pahor bo najmlajši predsednik države doslej.
Po slovenski ustavni ureditvi predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, sicer pa so njegove pristojnosti omejene. Med njegovimi pristojnostmi so razpisovanje volitev v državni zbor, razglašanje zakonov, postavljanje in odpoklic veleposlanikov ter odločanje o pomilostitvah. Ustava predsedniku republike poleg tega daje predlagalno funkcijo v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta.
Novoizvoljeni predsednik je poklicno politično pot začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije. Leta 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca DZ. V letih 1996 in 1997 je bil podpredsednik, v mandatu 2000-2004 pa predsednik DZ.
Medtem je bil leta 1997 izvoljen za predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov, sedanje SD, ki jo je vodil vse do letos. Še pred koncem mandata DZ, junija 2004, pa so ga volivci s prednostnimi glasovi izvolili za poslanca v Evropskem parlamentu.
Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je SD zmagala z dobrimi 30 odstotki glasov, Pahor pa je postal predsednik levosredinske vlade. Koalicija se je kmalu začela krhati, decembra lani so sledile predčasne volitve. SD je postala opozicijska stranka, Pahor pa je bil znova izvoljen za poslanca. Vodenja stranke mu delegati na zadnjem kongresu sicer niso več zaupali, ampak so za predsednika stranke izvolili Igorja Lukšiča. Vseeno pa je stranka Pahorja podprla pri njegovi odločitvi, da kandidira za predsednika republike.
Pahor: Kot predsednik si bom prizadeval za dogovor politike o ukrepih za izhod iz krize
Novi predsednik republike Borut Pahor je po prisegi napovedal, da si bo v okviru svojih pooblastil prizadeval, da politika čim bolj enotno predstavi načrte za izhod iz krize. Bistvo dogovora med vlado in opozicijo so po njegovih besedah ukrepi za izhod iz krize, ki potrebujejo široko politično podporo ter dialog in razumevanje socialnih partnerjev. To bi bil stvaren signal ljudem in mednarodni skupnosti, je poudaril.
"Preživljamo težke čase. Štiri leta krize so nas izčrpala. Potrpežljivost naših ljudi je razumljivo omejena. Zdi se, kot da nam skoraj nič ni prihranjeno. Socialno najbolj šibki se oklepajo zgolj še svojega dostojanstva. Nekateri pa se že počutijo, kot da so oropani še tega. Razmere so torej izjemno zahtevne. Vendar so premagljive," je ocenil Pahor.
Odločitev naše generacije utegne po Pahorjevih besedah zaznamovati usodo mnogih naslednjih, zato je odgovornost neprenosljiva. "V prvi vrsti je potrebna trdna in uporna volja politike, da se osredotoči na rešitve za izhod iz krize. Nazadnje pa bo to zgodovinski podvig vseh naših ljudi," je poudaril.
Spoznanje, da je prava država lahko le pravna država, je po Pahorjevih besedah dozorevalo prepočasi in je šele zadnje čase bolj prevladujoče. Od tega, ali bodo ljudje v nujnih gospodarskih in socialnih reformah videli tudi obet pravičnejše družbe, je v veliki meri odvisna njihova podpora zanje, je opozoril.
"Če bomo pravno učinkovito preprečevali ali kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, v gospodarstvu in družbi nasploh, bomo imeli tudi prepotrebno podporo ljudi za reforme, nujne za naš obstoj in razvoj," je ocenil novi predsednik. Kot je dejal, "neomajno" verjame, da bomo rešili probleme. "Res je, da so ljudje kritični in celo jezni, a je tudi res, da želijo sprememb na bolje," je prepričan Pahor.
Hitro in uspešno ukrepanje po njegovem mnenju pomeni v prvi vrsti znova dostop do virov financiranja. "Sprejemljivo nizka cena denarja bi omogočila, da končno dobimo svež denar za investicije z velikimi vsestranskimi učinki. Vrnila se bo gospodarska rast, odprla se bodo nova delovna mesta, oživile se bodo investicije v najmodernejše tehnologije in raziskave za razvoj, povečalo se bo zanimanje za tuja vlaganja," je naštel Pahor.
Socialna država bo po njegovih besedah tako imela trdnejše temelje. To bi spremenilo atmosfero in povrnilo zaupanje v politiko, da služi vsem in ne le sebi, je poudaril in dodal, da bi to utegnila biti prelomnica v reševanju krize, "dovolj za zares obetaven svež začetek".
"V slovenskem narodnem interesu je, da ostanemo aktivni del Evrope, ki se bo pripravljena politično, gospodarsko in socialno bolj povezati. Če bomo iz tega izključeni zaradi razvojne zaostalosti, bo naša odgovornost pred zgodovino neizprosna," je pojasnil Pahor. Napovedal je, da si bo kot predsednik prizadeval, da bomo pripravljeni na dileme, ki jih bo za vse evropske narode postavila nova konvencija.
"Slovenija - notranje dovolj socialno povezana, da je reševanje krize ne bo ohromilo. Politično bolj složna, da nas bodo težke razmere pripravile do večjega sodelovanja in enotnosti, ne razklanosti. Slovenija - dobra in prijateljska z vsemi štirimi sosednjimi narodi in državami, Slovenija - aktivna evropska partnerka, v zdravem jedru evro skupine. Slovenija - prepoznavna in spoštovana v mednarodni skupnosti spričo njenih prizadevanj za mir in sožitje. Slovenija 21. stoletja," je opisal stremljenja Slovenije.
Po njegovih besedah od ustanovitve naše države doslej, nikoli nismo bili hkrati tako blizu in tako daleč od teh stremljenj. "Nocoj sanje niso samo dovoljene, zdaj so nujne," je poudaril in nagovor sklenil z besedami: "Sreča je na strani pogumnih."
Pahor se je v inavguracijskem govoru zahvalil dosedanjemu predsedniku republike Danilu Türku za vestno opravljeno delo. Zaželel mu je veliko uspeha v nadaljnjem poklicnem življenju in srečne trenutke v osebnem.
