Janša za TVS: Z metanjem polen pod noge zapravljamo možnost za blaginjo

Slovenija | 18.12.2012, 23:21

Predsedniku vlade Janezu Janši se zdi škoda, da možnost za blaginjo zapravljamo s poleni, ki si jih mečemo pod noge. Blokada proračuna bo v začetku leta prizadela mnoge, od dijakov do vseh tistih, ki bi nekaj dobili iz proračuna, predvsem pa ogroža črpanje nekaj sto milijonov evrov evropskih sredstev, pravi o zahtevi za referendum.

Janša sicer ne pričakuje referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. "Mislim, da bo DZ v petek poslal pobudo za presojo ustavnosti zahteve na ustavno sodišče in bo to odločilo proti referendumu, ki bi blokiral državo," je dejal v nocojšnjem pogovoru na TV Slovenija.

Znižanje mase plač v javnem sektorju za naslednji dve leti, kot ga določa blokirani proračun, je po njegovem mnenju v veliki meri meri mogoče doseči na mehak način - z nenadomeščanjem tistih, ki bodo šli v pokoj, rahlim znižanjem nazivov, iskanjem rezerv pri dodatkih, ... Pogovori o tem s sindikati potekajo, a ne na ravni celotne države, saj je to zaradi različnih razmer v posameznih delih javnega sektorja nemogoče, je dodal.

Kot popolno neumnost je zavrnil očitek sindikatov, da grožnja z razrešitvijo predstojnikov javnih zavodov, ki ne bi promptno izpolnili predvidenega znižanja mase plač, odpira pot kadrovskim čistkam. Sankcije so zagrožene za tiste, ki bodo za plače izplačali več, kot imajo, je dejal.

Prepričan je, da je mogoče te prihranke poiskati s pametnim upravljanjem. "Danes damo za plače v javnem sektorju bistveno več, kot smo dali v predkriznih časih," je dejal in dodal, da se je v času, ko se ne bi zaposlovalo, samo v šolstvu povečalo število zaposlenih za 4600.

Kljub temu, da tega navzven morda ni videti, pa je Slovenija po Janševih besedah v bistveno boljšem položaju, kot pa je bila sredi leta.

V tem času smo sprejeli rebalans proračuna ter pokojninsko reformo in dva zakona, ki ju Slovenija nujno potrebuje, namreč o boljšem upravljanju državnega premoženja in sanaciji bančnega sistema.

Janša si močno želi, da bi ustavno sodišče razsodilo, da sta zahtevi za referenduma o Slovenskem državnem holdingu ter o ukrepih za krepitev stabilnosti neustavni. Potem bi uresničili štiri od petih ključnih nalog, ki smo si jih zastavili za letos, je dejal in dodal, da nam preostane le še reforma trga dela.

"Slovenija bo na izhodu iz krize takrat, ko se bo število zaposlenih v gospodarstvu začelo povečevati, zato je reforma trga dela bistvena," je poudaril Janša. To je bistveni očitek tujih investitorjev, ki kot glavni zadržek, da se ne odločijo na prihod v Slovenijo, izpostavljajo tog trg dela. Danes v gospodarstvu ustvarja 150.000 ljudi manj kot pred krizo, medtem ko se je javni sektor v tem času razširil in so se stroški povečali, je opozoril. DZ bi lahko reformo trga dela trga sprejel do februarja.

Na vprašanje voditeljice oddaje, ali in kdaj bo država prodala Novo Ljubljansko banko, je Janša odgovoril z vprašanjem, ali pozna kakšnega kupca. "Prodaja ni odvisna od politike temveč od stanja v bankah," je dodal.

Stanje v bančnem sistemu pa je naš ključen problem, je poudaril Janša, ki je prepričan, da poročilo Banke Slovenije o stanju v slovenskih bankah zaradi potencialnih kupcev ne bi smelo biti tajno. Pojasnil je tudi, zakaj se s tega poročila ne odstrani oznake zaupnosti: da se ne brska po njem, so zainteresirani tisti, ki so s telefonskimi klici usmerjali kredite, ki se jih zdaj ne vrača.

Vsi ti slabi krediti so skoncentrirani na 12 do 15 konglomeratov, je dejal. "Ne gre za stotine podjetij, gre za 10 do 20 podjetij, od Save, Merkurja, SCT, gradbenega konglomerata gospoda Jankovića, ki so iz slovenskih državnih bank potegnila na stotine, na milijarde evrov in teh kreditov zdaj ne vračajo." Gre za velikanski denar, je poudaril.

Za izgubljene podpise pod zahtevo za referendum o slabi banki, ki so povod za interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka je Janša prepričan, da obstajata le dva razloga: ali je šlo za malomarnost ali pa je nekdo želel škoditi koaliciji. Ta interpelacija je neupravičena, s temi podpisi nista imela nič niti predsednik DZ niti minister za notranje zadeve, je dejal.

Premier se je dotaknil tudi napovedi mariborskega župana Franca Kanglerja, da bo odstopil s te funkcije. Dejal je, da Kanglerja v pogovoru ni nagovarjal k odstopu, mu je pa želel predstaviti posledice, ki nastajajo v Mariboru zaradi nasilnega dela protestov. Janša sicer ne ve, ali je Kangler čez nekaj dni potem odstopil zaradi tega pogovora. Nepotrditev Kanglerjevega mandata v državnem svetu pa je premier označil za škandal.

Janša je tudi komentiral zaposlitev njegove hčere v podjetju Plinovodi, kar tudi preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije. Povedal, da z zaposlitvijo nima nič, dopušča pa možnost, da jo je nekdo zaposlil, ker ima takšen priimek. Ob tem pa je je poudaril, da je prav zaradi svojega priimka imela tudi težave pri iskanju zaposlitve ter da je poslala nešteto prijav na razpise.