Se obeta referendum o zakonu o izvrševanju proračuna?
Slovenija | 12.12.2012, 18:29
Predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so v državni zbor vložili 13 tisoč 280 podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Zdaj pričakujejo vabilo za pogajalsko mizo. V koaliciji njihovo dejanje označujejo kot neodgovorno in opozarjajo na negativne posledice za javne finance.
Zakon o izvrševanju proračuna med drugim ureja način, po katerem bo zagotovljeno predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Sindikati so podpise pod referendumsko pobudo vložili, potem ko prejšnji državni svet zaradi nesklepčnosti včeraj ni glasoval o vetu na ta zakon.
Na finančnem ministrstvu opozarjajo, da se predstavniki sindikatov ne zavedajo vseh negativnih posledic referendumske pobude. Kot pojasnjujejo, bo onemogočila gospodarsko in javnofinančno okrevanje Slovenije in še poglobila učinke krize v državi. "Minister za gospodarstvo in ostali resorji ugotavljajo, da je zaradi tega pod vprašajem preko 520 milijonov evropskih sredstev," je po seji vlade dodal direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar. Po njegovih besedah bodo ministrstva do konca tedna pripravila poročila, kateri projekti bi lahko bili ogroženi. Vlada bo sicer zaradi nepopravljive škode, ki bi lahko nastala, državnemu zboru predlagala, naj na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti referenduma. "To je stvar proceduralnih postopkov. Zagotovo bo vlada to storila v najkrajšem možnem času. Z veliko verjetnostjo to pomeni, da zakon o izvrševanju s 1. 1. ne bo veljal, kar bo zagotovo prineslo precejšnje težave. Prav zato bomo pripravili zborno informacijo o tem, s kakšnimi problemi se bomo lahko soočali vsi državljani Slovenije."
Kakšni so odzivi poslancev?
Andrej Šircelj iz SDS poudarja, da lahko pobuda zablokira proračunske programe in projekte, problematično je lahko tudi črpanje evropskih sredstev. Janko Veber iz SD je prepričan, da bi moralo ustavno sodišče hkrati z referendumsko pobudo pogledati tudi vsebino zakona. Rihard Braniselj iz DL si ne more predstavljati, da bi ustavni sodniki dovolili izvedbo referenduma. Tako meni tudi Roman Žveglič iz SLS, ki je ravnanje sindikatov označil kot neodgovorno. Franc Jurša iz DeSUS pravi, da je referendumska pobuda legitimna, a meni, da o tem ni mogoče odločati na referendumu. Matej Tonin iz N.Si pa referendumsko pobudo vidi kot taktično potezo in neke vrste izsiljevanje. Ocenil je tudi, da sindikati kopljejo jamo sami sebi.
Kritični tudi v podmladkih pomladnih strank
Predsednik Slovenske demokratske mladine Andrej Čuš je prepričan, da Slovenija potrebuje nekaj sistemskih sprememb, saj o prihodnosti preveč enostavno odločajo sindikati in ne politika. Kot je dodal, sindikalist Branimir Štrukelj s svojimi grožnjami in referendumskimi vprašanji vzpostavlja izredne razmere in slabi ugled Slovenije v tujini. "Prepričani smo, da se vlada s premierjem na čelu trudi vzpostaviti boljše okolje. Resnica pa je, da je težko voditi na pol bankrotirano državo in vzdrževati vse standarde, ki so jih bili ljudje vajeni do zdaj. Vendar verjamemo, da vlada dela v dobro vseh in nas bo korak za korakom uspela pripeljati iz krize," je dejal Čuš.
Da se zdajšnja vlada trudi izpeljati Slovenijo iz zagate, v katero jo je pospešeno tlačila prejšnja vlada, meni predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec. Pri tem je okrcal tako sindikate kot tudi opozicijo. "Zavirajo izhod Slovenije iz finančne in gospodarske krize. Obenem bi rad poudaril, da lahke poti, ki jo omenjajo sindikati in opozicija, ta trenutek pri nas ni." Vrtovec upa, da bo ustavno sodišče referendum o zakonu o izvrševanju proračuna onemogočilo.
"Vsekakor moramo stremeti k temu, da se zgodijo spremembe v delovanju pravne države. Potreben je politični dogovor za sprejem ustavnih sprememb, predvsem na področju referendumske ureditve, da referendumska vprašanja, ki jih podaja Branimir Štrukelj, ne bodo manjšali ugleda naše države," pa je poudaril generalni sekretar Nove generacije SLS Jernej Čeligoj.
Napovedana tudi stavka
Povejmo še, da se sindikati javnega sektorja pripravljajo tudi na stavko, napovedana je za 23. januar. Stavkovni odbor se bo sešel v ponedeljek, oblikoval bo zahteve, ki jih bo nato predal vladi. Nanašale naj bi se na zaščito delovnih mest in pogajanja o masi za plače. "Gospod Štrukelj in ostali predstavniki sindikatov javnega sektorja predstavljajo člane sindikatov, to je določen odstotek prebivalstva te države. Vlada pa predstavlja oziroma mora poskrbeti za interese vseh državljanov in državljank, ki so davkoplačevalci. Oni so tisti, ki plačujejo davke in financirajo vse nas," je bil v oddaji Odkrito na nacionalni televiziji jasen minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič.
