P. Lombardi svari pred površnim branjem papeževe poslanice za mir
Svet Tone Gorjup
Mediji po vsem svetu so se odzvali na besedilo letošnje papeževe poslanice za mir. Mnogi, tudi Slovenska tiskovna agencija, so izpostavljali samo dejstvo, da papež brani tradicionalne vrednote Katoliške cerkve, kot so zakonska zveza kot skupnost moškega in ženske ter nasprotovanje splavu in evtanaziji. Nekateri pa so omenili tudi papežev predlog o spremembi ekonomskega modela, saj sedanji prevladujoč kapitalistični sistem ruši socialne pravice in povečuje razlike med bogatimi in revnimi. O tem je v zadnji izjavi za javnost spregovoril tudi direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi.
Tudi tokrat se je, po besedah p. Federica Lombardija zgodilo, da so nek zelo pomemben in vsebinsko bogat dokument mediji predstavili zelo okrnjeno in popačeno. Ko namreč na hitro preletimo papeževo poslanico za mir, v njej opazimo papežev pogled na zakon med enim moškim in eno žensko, kot na povsem drugačnega od drugih skupnosti. Pri tem papež zatrdi, da takšen pogled izhaja iz človeškega razuma in skupaj z drugimi temeljnimi načeli iz pravilnega pogleda na človeka in družbo. »Med temi načeli je temeljnega pomena varovanje življenja, če hočemo namreč graditi mir na trdnih temeljih in dolgoročno iskati dobro človeške družbe«, je poudaril p. Lombardi. Vendar Cerkev neutrudno vedno znova ponavlja to svoje stališče, kljub temu, da jo zato v mnogih deželah napadajo, je dejal p.Lombardi. »Ne moremo biti začudeni nad tem. Odziv na njena načela bolj sestavljajo kriki, kot pa razumni pogovori, z namenom, da bi zastrašili tiste, ki bi si njen pogled upali javno zagovarjati.«
Takšen odziv pa zamegli druge vidike izjemno aktualne in močne papeževe poslanice. Prav te bi morali po besedah p. Lombardija premišljevati z veliko pozornostjo. »V času, ko se veča brezposelnost, zveni papeževa odločna trditev, da je pravica do dela temeljna za človekovo dostojanstvo, kot alarm. Zahteva namreč mnogo globlji in odločen premislek o spremembi »modelov razvoja«, ki so nas pripeljali do te točke, v kateri smo danes.« Tem modelom razvoja po Lombardijevih besedah manjkajo načela bratstva, solidarnosti, zastonjskosti, ki naj bi zagotovila resnično človeško razsežnost ekonomskega, družbenega in političnega sistema. Papež tudi odločno spomni, da je problem prehrambene krize še hujši kot finančna kriza: lakota se namreč širi po svetu, kar zelo radi pozabljamo. »Preveč ljudi umira od lakote«, je zatrdil p. Lombardi.
Papeževo sporočilo za svetovni dan miru torej po njegovih besedah prikaže temeljne in nujne stvari za današnje človeštvo, ki jih ne smemo pozabiti samo zato, ker v njej vabi tudi, da se upremo pravnemu izenačenju zakona med enim moškim in eno žensko z drugimi povsem drugačnimi oblikami sobivanja. Zato vse ljudi p. Federico Lombardi vabi, da si natančno preberejo papeževo poslanico.
