Od petka do petka: 4. - 11. november 2012

| 11.11.2012, 06:34 Matjaž Merljak

Po zahvalni nedelji, ko smo se Bogu zahvaljevali za vse darove, je ponedeljek narava pokazala svoje zobe, katastrofalne poplave so prizadele večji del države. Nepojasnjena ostaja zgodba o izginulih podpisih pod referendumsko pobudo o slabi banki, sindikati za 17. november napovedujejo demonstracije, zadovoljni niso niti zaposleni v javnem sektorju, kjer jim grozi bodisi znižanje plač bodisi odpuščanje.

Cerkev

Kristjani se vsako leto na zahvalno nedeljo drug drugemu in Bogu zahvaljujemo za vse prejeto v minulem letu. Gre za praznik hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, na primer za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero ... Tudi slovenski škofje ordinariji so ob tem na svoje vernike naslovili posebna zahvalna pisma. Mimo zahvale pa nismo mogli niti mi na Radiu Ognjišče, ki se iskreno zahvaljujemo vsem zvestim poslušalcem in obiskovalcem spletnih strani, še prav posebej pa vsem dobrotnikom, ki s svojim prostovoljnim darom pripomorete, da lažje krijemo stroške našega dela in razvijamo naš program. Kakor vemo, da brez Božjega blagoslova ne bi bilo uspešno naše delo, tako se zavedamo, da brez podpore prijateljev radia Ognjišče bi ne mogli biti tukaj, kjer smo.

 

Aktuano - poplave

Po lepi zahvalni nedelji, ki je sicer ponekod že postregla z obilico padavin, pa je prišel sila deževen ponedeljek in tako so reke začele prestopati svoje bregove. Zelo hudo je bilo predvsem na severu in severovzhodu države. Na Koroškem so bile poplavljene številne hiše. Mislinja je poplavljala v Podklancu, Otiškem Vrhu in Šentjanžu. Sirene so na splošno nevarnost opozarjale prebivalce v Dravski dolini in v Slovenj Gradcu, v več občinah so razglasili izredne razmere, med drugim v Črni na Koroškem, kjer so bile ceste v okolici neprevozne zaradi številnih plazov. V Dupleku je Drava poplavila med 250 in 300 hiš. Nekateri ljudje so morali zapustiti svoje domove. Popoldne pa so se razmere zaostrile tudi zaradi dodatnega pritoka vode iz Avstrije. Vodja slovenskega dela meddržavne komisije za upravljanje Drave Mitja Bricelj je ob tem povedal, da je regulacija pretoka Drave potekala skladno s protokoli ravnanja o visokih vodah, ker je šlo za stoletne vode, se jih ni dalo več zadrževati. Prostora je preprosto zmanjkalo.

Razlila se je tudi Savinja, ki je poplavila polovico občine Rečica ob Savinji. Pod vodo naj bi bilo približno 400 gospodinjstev, voda je uničila tudi dva mosta, sprožila sta se dva plazova. V ljubenski občini je bilo zaradi poplav pretrganih veliko cestnih povezav, Savinja je v tej občini poplavila vsaj 50 objektov, eno gospodarsko poslopje je voda odnesla, sprožilo pa se je več kot 15 plazov. Pretrgan je bil vodovod za Ljubno, na določenih območjih pa je bila precej motena oskrba z vodo.

Na Gorenjskem tokrat ni bilo tako hudo, nekaj cest je bilo neprevoznih, a hiše so večinoma uspeli rešiti pred naraslo vodo. Ogromno cest je voda poškodovala tudi na severnem Primorskem, kjer je bila cestna povezava med Kobaridom in Bovcem nekaj časa prekinjena.

Poplavljalo je tudi v torek, a takrat le še v Podravju, kjer so bile nekatere vasi na območju, kjer se Pesnica zliva v Dravo, nedostopne. Tudi v Ormožu so imeli še nekaj težav s poplavljenimi predeli občine. Na območju Maribora, Malečnika, Dogoš in Dupleka se je Drava v torek počasi vračala v svoj normalni tok, po številnih krajih se je že začela sanacija. Še vedno pa je bilo nekaj vasi poplavljenih v občinah Markovci in Videm pri Ptuju.

Vlada je na svoji redni tedenski seji v četrtek že sprejela prve ukrepe po obsežnih poplavah. Za najbolj nujne ukrepe je treba nemudoma zagotoviti 10 milijonov evrov, skupna škoda pa bo po oceni obrambnega ministra Aleša Hojsa presegla 209 milijonov evrov, kar je pogoj za prošnjo za solidarnostno pomoč Evropske unije.

10,5 milijonov evrov bo vlada predvidoma namenila že prihodnji teden. Ker je bil za ta konec tedna napovedan nov val padavin, marsikje vlada strah pred novimi poplavami in plazovi.

Politika

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so si na sestanku v četrtek zvečer izmenjali stališča glede možnosti, s katerimi bi uresničili predvideno znižanje mase za plače v javnem sektorju. Minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je po sestanku povedal, da je po mnenju vlade najprimernejši način, da se vsak minister o ukrepih pogovarja s svojimi sindikati. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je predlagal, da vlada za začetek umakne del proračuna o masi plač za prihodnje leto. Vendar pa je Pličanič povedal, da bo vlada proračun skoraj zagotovo sprejela v tej obliki, tako da se je bolj smiselno pogovarjati o načinu, kako znižanje mase za plače izpeljati.

Zavod za zdravstveno zavarovanje in ministrstvom za finance sta v četrtek vendarle uspela najti skupno besedo glede domnevnih preplačil prispevkov v zdravstveno blagajno. Davčni urad je namreč od zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteval povračilo 37,6 milijona evrov, saj naj bi prišlo do napake pri izračunu. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje tega niso bili pripravljeni plačati do odločitve računskega sodišča, ali je bil ta znesek res preplačan. Zato je ministrstvo za finance zablokiralo posojilo za zdravstveno blagajno. S tem je bilo postavljeno na kocko, ali bodo v zdravstvu v četrtek dobili plačo ali ne. Finančni minister Janez Šušteršič je zagrozil, da bo predlagal razrešitev generalnega direktorja Sama Fakina, če rešitve ne bo.Po posegu ministra za zdravje Tomaža Gantarja so se vendarle uspeli dogovoriti, da bo zdravstvena blagajna vrnila želeni znesek, v zameno pa bodo dobili posojilo za plače.

V minulem tednu se je zapletalo tudi zaradi vloženih podpisov pod pobudo za referendum o takoimenovani slabi banki. Sindikat gumarske industrije trdi, da je bilo podpisov več kot 3 tisoč, na ministrstvu za notranje zadeve so jih našteli mnogo manj, zato se zbiranje 40 tisoč podpisov ni moglo začeti. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je poudaril, da je do napake pri podpisih očitno prišlo med kroženjem fotokopij podpisov med parlamentom in ministrstvom za notranje zadeve. A niti v državnem zboru in niti na ministrstvu krivca za to niso našli. Po Virantovem mnenju je problematičen sam postopek, ki ga bodo skušali popraviti. Koalicijske stranke so zaplet vse po vrsti jasno obsodile, opozicija pa je šla še korak dlje in tako Viranta kot ministra Vinka Gorenaka pozvala k odstopu. Oba sta poziv že zavrnila. Gorenak je poleg tega tudi dejal, „da bi bilo vse jasno, če bi tisti, ki so dokumente sprejeli, jih na vhodu evidentirali, popisali. Tako se pa gremo te igrice.“

Kultura

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na novinarski konferenci v minulih dneh spregovoril o pomenu Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani. Predstojnica inštituta Barbara Murovec poudarja, da gre za spomenik državnega pomena. Za stadion je načrtovana prenova v javno-zasebnem partnerstvu. Partnerji prenove so zasebni investitor Joc Pečečnik, Olimpijski komite Slovenije in ljubljanska občina. Murovčeva poudarja, da namesto da bi spomenik ohranili, so ga uničili. Kaj storiti? Za stadion je več rešitev, eno od njih pa vidi v razlastitvi, „ker če nekdo dela s spomenikom na ta način, nikakor ne more biti njegov lastnik“.

V 76. letu starosti je v sredo v Celovcu umrl pesnik, pisatelj, prevajalec in vsestranski kulturni delavec Andrej Kokot, ki je v svojih pesmih opisoval tudi usodo koroških Slovencev. Prve pesmi je začel objavljati leta 1953, objavil pa je več kot 20 knjig. Poleg pesniških zbirk - prva Zemlja molči je izšla leta 1969 - velja omeniti delo Ko zori spomin, v kateri je spregovoril o deportaciji koroških Slovencev v drugi svetovni vojni. Bil je tudi prevajalec. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 1983 nagrado Prešernovega sklada. Njegova dela so prevedena v številne jezike.

V Ljubljani se je v sredo začel 23. ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. Do 18. novembra bo festival ponudil 97 celovečercev in 13 kratkih filmov. Čast uvodnega filma ob 20. uri je pripadla filmu Angleški delež. Na Liffu bodo letos na ogled nekateri zelo pričakovani filmi, kot so filmi Misija Argo, Daleč za griči, Ljubezen, Na cesti, Rja in kost, Speča lepotica in drugi.

Šport

Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 2. kroga turnirja evropskega izziva v Ljubljani premagala Francijo s 3:1. Za Slovenjo so gole dosegli Žiga Pance, Žiga Jeglič in Aleš Kranjc. Na prvi tekmi so Slovenci po začetnih težavah zanesljivo odpravili Italijane.

Na reprezentančnem turnirju v Ljubljani imajo slovenski ljubitelji hokeja ta konec tedna redko priložnost, da na delu vidijo velemojstra tega športa Anžeta Kopitarja. Prvak lige NHL je zaradi prekinitve v tem tekmovanju tokrat v postavi Slovenije, za katero je nazadnje igral na Svetovnem prvenstvu v Halifaxu pred štirimi leti.

Odbojkarska zveza Slovenije je v drugem poskusu vendarle dobila človeka, ki bo na mestu predsednika zamenjal Matjaža Kovačiča, ki ni sprejel novega mandata. V drugem poskusu je to postal Metod Ropret, župan Brezovice in tudi oče odličnih odbojkarjev, ki je že napovedal nekatere spremembe v reprezentanci. Že v petek jo je po dveh letih in pol zapustil selektor Veselin Vuković. Pogodba se mu izteče konec leta, svojo pot pa bo posvetil novim projektom, je sporočil.