Navdih in besede

| 07.11.2012, 09:27 Matjaž Merljak

Pri tržaški založbi Mladika je izšlo delo Jožeta Horvata, ki zajema avtorje z območja, ki je znotraj slovenskega literarnega ozemlja posebno in samosvoje - avtorji oz. avtorice živijo na tržaškem koncu »skupnega slovenskega kulturnega prostora«.

V njihovih delih se – kot posledica sedanjih in zgodovinskih življenjskih razmer – zrcali podoba predvsem Slovencev in družbe tega območja, a prežeta z duhom vseslovenske kulture in zapisana v jeziku vsem skupne materinščine.

Tako so pisci s Tržaškega normalni, obenem pa tudi izraziti del sodobne slovenske literature, ki izpričuje nemalo miselnih, tematskih idr. lastnosti, ki jih pri drugih slovenskih literatih ni najti.

Oblika, v katerih pridejo njihove lastnosti do izraza, je intervju, v katerem so lahko tudi vsakdanje stvari zanimive, posebno če so vpete v avtorjeve eksistencialne izkušnje in njihovo pesniško realizacijo. Torej intervjuji, ki niso pretežki, a izhajajo iz nekaterih poglavitnih motivov nekega opusa, intervjuji, ki jih ne zanimajo privatne pikantnosti, kvečjemu nekatere sociokulturne in idejne okoliščine pisca, ki sodoločajo njegovo literarno ustvarjalnost. V tem smislu vendarle lahko nastanejo približki »portretom« avtorjev/avtoric, včasih tudi segmenti literarnozgodovinske analize te ali one knjige ali več knjig ... In v knjigi zaživijo portreti Dušana Jelinčiča, Marija Čuka, Aceta Mermolje, Eveline Umek, Brune Marije Pertot, Miroslava Košute, Zore Tavčar, Alojza Rebule, Borisa Pahorja, Milana Lipovca, Marije Pirjevec. Knjiga ima 264 strani in stane 23 €.

Jože Horvat (Gomilice pri Lendavi, 1942) je končal gimnazijo v Murski Soboti, študiral v Ljubljani germanistiko in slavistiko, bil dva semestra na podiplomskem študiju (1967/68) v Heidelbergu, potem pa se je kot novinar zaposlil pri tedaj osrednjem slovenskem dnevniku Delo, kjer je bil ob drugem urednik njegove kulturne rubrike, pozneje urednik otroške revije Kekec, dnevnika Slovenec, revije Zvon, zadnjih deset let pa je bil zaposlen na ministrstvu za kulturo (do leta 2010). Ob novinarskem in uredniškem delu je pisal knjižne ocene in prikaze, eseje, intervjuje, potopise, kratko in mladinsko prozo; zlasti se je posvečal kulturi in literaturam manjšin.

Leta 1986 je v lužiški srbščini v Budyšinu (Bautzen) v nekdanji Nemški demokratični republiki izšel njegov potopis Z Juhosłowjanskeje do Łužici, ki je nato v razširjeni obliki z naslovom Lužica in njeni Srbi izšel tudi v slovenščini (Slovenska matica, 1988). Doslej je izdal še knjige Pisatelji (portreti in feljtoni, 1983), Bela Lendava (mladinska proza, 1992), Še enkrat o deveti deželi (pogovori s Petrom Handkejem, 1993; knjiga je izšla tudi v nemščini pri založbi Wieser in nato v italijanščini pri založbi Braitan), Profili prizorov (portretne študije pisateljev, 2003), Tihožitje z goro (potopisi in kratke zgodbe, 2006), Dvojni svet (heidelberška zgodba, 2009).