56. obletnica Našega doma San Justo
| 06.11.2012, 10:16 Matjaž Merljak
Izredno aktivna slovenska skupnost v okraju San Justo je v nedeljo, 14. oktobra 2012, praznovala 56. obletnico življenja.
Opoldne je začela sv. maša, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode s p. dr. Alojzijem Kukovico. Slovesnost je poudarilo petje Mešanega pevskega zbora San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
Po končani maši so se verniki zgrnili okoli lepo okrašenega oltarja Marije Pomagaj in se ji še posebno zahvalili za vse prejeto ter priporočili za prihodnost s posebno molitvijo.
Po končanem sv. obredu so se domači in gostje napotili v prostore Našega doma, kjer je na dvorišču potekal prvi del programa. Ob dviganju zastav so zapeli argentinsko in slovensko državno himno. Nato je predsednica Doma Mici Malavašič Casullo toplo pozdravila navzoče.
Takoj ob vhodu na dvorišče na levi strani pa so lahko občudovali fotografsko razstavo o nastopu Mešanega pevskega zbora San Justo po Sloveniji in zamejstvu v mesecu juniju. Izredno zanimive slike, pa tudi komentarji o kvalitetnem nastopu zbora v raznih časopisih in revijah doma in v zamejstvu.
Sledilo je kosilo in priložnost za klepet, zlasti tistih, ki se že dolgo niso videli.
Popoldan je bil na vrsti kulturni program. Po dobrodošlici ge. predsednice Našega doma je sledil pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije prof. Francija Žnidarja, nato pa slavnostni govor arh. Jureta Vombergarja.
Odrski prikaz pod vodilno mislijo »Kje dom je moj« se nam je pričaral na odru v besedi, pesmi in plesu. Uvodnim besedilom dr. Tineta Debeljaka je sledila pesem Mešanega pevskega zbora San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar: »Kje so tiste stezice«. Nato pa je po recitaciji pesmi »Vprašanje« Franceta Papeža sledila druga pesem zbora »N'mau čriez jizaro«.
V prvem delu nam je scenografija približala življenje v veži pristne domače slovenske hiše, kjer se stikajo stari in novi rod ob predenju babice. Krajevni zbor Zveze mater in žena pod vodstvom Anice Mehle je med odrskimi kratkimi prizori (mama z otroki, babica in otroci, ded z vnukinjo na kolenih) zapel »Bog nam daj en dober čas« in »Le predi dekle, predi«. Ni mogla manjkati v tem okviru poezija Mirka Kunčiča »Na dedovih kolenih«.
Barvitost in spontanost otroške folklorne skupine je osvojila publiko z interpretacijo »Jaz sem muzikant« (harmonike, violine, kitare in bobni) in živahno prepevanje venčka pesmi Otroškega pevskega zbora Balantičeve šole pod vodstvom Kristine Skvarča Šenk in Veronike Malovrh. Po tem potpuriju slovenskih pesmi je sledila recitacija »Samo to« Franceta Papeža. Nakar so zaključili prvi del predstave s plesom mladcev in mladenk (Mladika - pod vodstvom prof. Mirjam Mehle Javoršek z belokranjskim plesom.
V drugem delu predstave s spremenjeno scenografijo, ki pa je tokrat prikazala slovensko naravo, sta podala uvod mladi zaljubljeni parček. Za tem uvodom smo v izvedbi zbora ponovno slišali dovršeno koroško narodno pesem »Dečle, to mi povej« in »Večer na Robleku« (Avseniki). Sledil je tudi ples mladinske skupine Mladika »Otoček sredi jezera (po ritmih ansambla Avsenikov). Valček Lojzeta Slaka pa je slikovito zaplesala odrasla folklorna skupina.
Sledila je recitacija »Nasveti Martina Fierra« (Joseja Hernandeza v prevodu dr. Tineta Debeljaka) ob spremljavi Tonija Markoviča na kitaro. Kot dopolnilo recitaciji in zavedajoč se integracije mladih živečih v svetu dveh kultur je Mladinska skupina Mladika zaplesala argentinski ples »escondido«. Zadnja recitacija »Moj dom« (Pavel Borštnik) in pesem, ki so jo zapeli vsi zbori »Tu je naš dom« sta bili zlati zaključni sponki uspelega slikovitega in pestrega programa. Povezavo, s kratkimi in vsebinsko bogatimi stavki, so spremljali melodije citer. Z vodilno mislijo »Kje dom je moj« so nam vse organizacije in generacije Našega doma San Justo približale slovenske pokrajine in nato, kaj nam predstavljajo naši Domovi v Argentini »Zdaj vem, kje dom je moj!« Tu je naš dom, tu sem doma!
Odrski prikaz ob 56-obletnici Našega doma San Justo se nam je razodel kot bogat sad delovanja vseh organizacij, sodelovanja, navdušenja - skupinskega dela, kjer je bil vsak prizor del impozantnega mozaika.
Po zahvalah sodelavcem s šopkom cvetlic in po zaključku kulturnega programa, je sledila na dvorišču Doma prosta zabava in ples ob zvokih Slovenskega inštrumentalnega ansambla.
Obiskovalci praznovanja obletnice sanhuškega doma so doživeli lep, zanimiv in doživet dan z željo ... nasvidenje drugo leto!
