Po pokojninski reformi bomo delali dlje, a imeli višje pokojnine
Slovenija | 02.12.2012, 15:50 Izidor Šček
Pokojninsko reformo, ki je minuli teden v državnem zboru prestala drugo branje brez glasu proti, bodo v ponedeljek v sklepnem delu pogajanj še zadnjič obravnavali socialni partnerji. V torek naj bi bila že zadnja obravnava v DZ. Predlog prinaša številne novosti, s katerimi naj bi ustavili padanje pokojnin in zagotovili vzdržnost pokojninske blagajne.
Starost 65 let za oba spola in 24-letno obračunsko obdobje
Pogoji za upokojitev bodo po novem ostrejši, je ob robu petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta o reformi dejal generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Predlog reforme namreč zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, a se bo starostno mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.
Pokojnine se bodo v letu 2013 uskladile z rastjo plač. A uskladitev ne bo smela preseči 50 milijonov evrov. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Zaradi uvedbe informativnega osebnega računa pa bodo zavarovanci imeli vpogled v podatke o vplačanih prispevkih.
Starostno mejo bo mogoče znižati
Starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine bo v nekaterih primerih mogoče znižati, tako med drugim zaradi skrbi za otroka. Vendar bodo to ugodnost lahko uveljavljale skoraj izključno ženske, pravi Papež.
Starostna meja se za enega otroka lahko zniža za šest mesecev, za dva otroka za 16 mesecev, za tri otroke za 26 mesecev, za štiri otroke za 36 mesecev, za pet ali več otrok pa za 48 mesecev.
Poleg tega se starostna meja lahko zniža za dve tretjini dejanskega trajanja vojaškega roka ter za ves čas trajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti.
Po reformi se bo tisti, ki je na 31. december letos vključen v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki mu jih plačuje zavod za zaposlovanje, pa je v tem času izpolnil pogoje za starostno pokojnino, lahko upokojil po zdaj veljavnih predpisih.
Padanje pokojnin naj bi se ustavilo
Po novem bodo višino pokojnine določili v neto in ne več v bruto odstotku. "Veljavni valorizacijski količnik se z 0,732 pretvori v ena," je dejal Papež. "To pomeni, da bo slika bolj čista. Marsikateri zavarovanec, ki se je želel upokojiti, je namreč po zdajšnjem sistemu pri izračunu svoje pokojnine pozabil upoštevati, da valorizacijski količnik ni enak ena, temveč je nižji," je pojasnil Papež.
"Razmerje med zadnjo plačo in prvo pokojnino bo za moškega s 40 leti pokojninske dobe 57,25 odstotka. To je bolj ugodno razmerje kot po veljavnem zakonu. Valorizacijski količnik se po veljavnem zakonu namreč vsako leto znižuje," pravi Papež.
Malusi, torej odbitki pri upokojitvi pred izpolnitvijo pogojev, bodo znašali različno - najvišji možni odbitek bo 18 odstotkov. "Kdor pa bo delal tudi po 60. letu starosti in izpolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, čeprav bi se lahko upokojil, bo lahko do svojega 65. leta starosti uveljavljal tudi del pokojnine v višini 20 odstotkov in poleg plače torej prejemal tudi ta znesek," pravi Papež.
"Kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev že zdaj, se bo lahko upokojil tudi po tem, ko bo nova reforma že uveljavljena," je dejal. "Vsi tisti, ki že izpolnjujejo pogoje, lahko samo pridobijo, če ostanejo dlje v zavarovanju," pravi.
Pokojnine po posebnih pogojih ostajajo v pokojninskem zakonu
Zakonski predlog ne vsebuje več določbe, ki so ji v opoziciji najbolj nasprotovali. Po njej bi pokojnine približno 170.000 upravičencev, ki so bile pridobljene na podlagi posebnih pogojev in sredstva za njihovo izplačevanje zagotavlja državni proračun, prenesli iz pokojninskega v druge predpise. Sem bi med drugim sodili tisti, katerim so bili prispevki za pokojninsko zavarovanje vplačevani v drugih republikah nekdanje SFRJ.
Za sklepni del pogajanj so ostala še vprašanja o višini pokojnin za moške, o dodani dobi za čas študija ter o poklicnih pokojninah.
Socialni partnerji so pogajanja začeli 19. septembra, vlada pa želi, da bi reforma začela veljati 1. januarja 2013.
