Nikita Hruščov in John F. Kennedy na pogovorih leta 1961
Pred 50 leti spor ZDA – Sovjetska zveza
Svet Petra Stopar
Mineva pol stoletja od nameščanja sovjetske jedrske raketne obrambe na Kubi, ki je zaostrila odnose med največjima svetovnima silama – ZDA in takratno Sovjetsko zvezo. Svet je bil zato v času od 15. do 28. oktobra 1962 v največji nevarnosti izbruha jedrskega spopada med tema velesilama. Strani sta kljub temu z diplomatskimi prizadevanji dosegli kompromis.
Da Sovjetska zveza na Kubi gradi jedrska izstrelišča za rakete srednjega dosega, je ameriški predsednik John F. Kennedy izvedel 15. oktobra 1962. Sovjetska zveza pod vodstvom Nikite Hruščova je uvodoma zatrjevala, da gre le za obrambne rakete in ne jedrsko orožje, vendar so bili dokazi, ki jih je za Washington posnelo vohunsko letalo U-2, dovolj prepričljivi.
Kennedy je Američanom in svetu o dogajanju spregovoril šele sredi diplomatskih pogajanj, ko se je država pravzaprav že pripravljala na prežečo jedrsko vojno. „Predsednika Hruščova pozivam, naj ustavi in odstrani to skrito, nepremišljeno in izzivalno grožnjo svetovnemu miru in stabilnim odnosom med našima narodoma. Pozivam ga tudi k opustitvi ideje o prevladi nad svetom, h končanju nevarne orožarske tekme,“ je med drugim zahteval Kennedy v nagovoru 22. oktobra 1926.
Najbliže vojni sta bili državi 26. oktobra, ko so ameriške vojaške ladje metale globinske bombe na sovjetsko jedrsko podmornico. Naslednji dan so Sovjeti sestrelili ameriško letalo. Rakete so odstranili šele novembra, letala za prenos jedrskih bomb pa decembra.
Kriza je imela tudi nekaj dobrih posledic, med drugim vzpostavitev neposredne zveze med Belo hišo in Kremljem, tako imenovani rdeči telefon. Prav tako je pripeljala do pogajanj in pogodbe o neširjenju jedrske oborožitve.
