Od petka do petka: 19. - 26. oktober 2012

| 28.10.2012, 06:01 Matjaž Merljak

Ta konec tedna, ki v Cerkvi na Slovenskem mineva v znamenju diakonskih posvečenj, za šolarje po vsej državi pa pomeni uvod v tako imenovane krompirjeve počitnice, so ponekod prejeli prvo pošiljko letošnjega snega. Vremenoslovci so ga napovedovali že nekaj dni, ob tem so se vrstila opozorila policije, zimske službe so sporočile, da so v pripravljenosti. V nizkem startu pa niso več kandidati za najvišji položaj v naši državi - predsedniška kampanja je namreč že v polnem teku. Precej dela imajo tudi poslanci - preučiti morajo predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki sta ju v državnem zboru predstavila predsednik vlade in minister za finance.

PREDSEDNIŠKE VOLITVE

Državna volilna komisija je določila vrstni red potrjenih predsedniških kandidatur, ki bo enak tistemu, na uradnih glasovnicah. Pod zaporedno številko 1 bo naveden Borut Pahor, pod zaporedno številko 2 Danilo Türk in pod zaporedno številko 3 Milan Zver. Glasovati bo mogoče le za enega od njih - volivec bo lahko obkrožil zaporedno številko pred imenom in priimkom tistega, ki ga želi podpreti. V preteklem tednu so se zvrstila tudi prva soočenja. Kdo lahko s soočenji največ pridobi, smo vprašali političnega analitika Matevža Tomšiča. „Mislim, da so vsi trije kandidati retorično precej močni. Težko bi izpostavljal enega - tako v pozitivnem kot tudi v negativnem smislu. Vse je odvisno tudi od konkretnih okoliščin,“ je odgovoril. Na soočenjih, ki so že za nami, so kandidati med drugim predstavljali svoja stališča glede reševanja finančnih težav Slovenije, varčevalnih ukrepov in reform. „Vse to bo, logično, nek integralni del volilne kampanje, do česar se bodo vsi trije kandidati tako ali drugače opredelili. Predsednik države ima sicer pri nas bolj protokolarno funkcijo, a od njega se pričakuje, da tudi do teh stvari zavzame neko stališče,“ je za naš radio ocenil Tomšič.

OSTALO POLITIČNO DOGAJANJE

V začetku tedna so politično ozračje nekoliko ogreli svobodni sindikati - za november so napovedali demonstracije, saj se ne strinjajo z vladnim reševanjem krize v državi. Točen datum demonstracij naj bi bil znan, ko bo jasno, katere sindikalne centrale se bodo demonstracijam pridružile. Za zdaj je večina precej zadržanih, poudarjajo predvsem, da je to v času pogajanj o pokojninski reformi in reformi trga dela nesmiselno. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak upa, da napovedani protesti ne bodo okrnili vsebinskih razprav. „Če bodo demonstracije resno prizadele pogajanja, bo to slabo. Dosegle bodo nasproten učinek, kot ga želimo. Glede na pozitivne izkušnje, ki jih imam s socialnimi partnerji iz dozdajšnjih pogajanj, lahko sklepam, da bodo ohranili in nadaljevali konstruktivnost in pogajalsko pripravljenost, zato verjamem, da lahko novembra vsebinsko zapremo večino vprašanj, ki so danes na videz nerešljiva,“ je pojasnil.

Premier Janez Janša pa se je pred dnevi znova soočil s pozivom predsednika PS-a Zorana Jankovića, naj odstopi s položaj. Prvak opozicije očita vladi, da nima koncepta rešitve države in da je njen edini uspeh podrtje dveh cestninskih postaj. Janša mu ni ostal dolžan. „Tudi če bi bilo to resa, pa ni, je to še vedno veliko več, kot bi kadarkoli dosegla kakšna vlada gospoda Jankovića. Imel je priložnost, a ni znal sestaviti vlade. Gospodu Jankoviću predlagam več potrpežljivosti, ker se bo še načakal. Dobro bi bilo, da v tem času ne gunca afen, saj smo v preveč resnem položaju,“ je dejal.

Sicer pa je premier skupaj s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem poslancem predstavil predloga proračunov za prihodnji dve leti in spremljajoče dokumente. Oba sta pojasnila, da bodo Sloveniji znova omogočili gospodarsko rast in razvoj. Janša je prepričan, da so tudi jasen signal domačim in tujim partnerjem, da se je Slovenija resno in preudarno lotila ukrepov. Priznal je, da bodo nekateri boleči, pri čemer je omenil zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Šušteršič pa je poslancem pojasnil, da znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja v letih 2013 in 2014 ostaja cilj vlade. „Da vztrajamo pri tej zavezi smo se odločili kljub slabšim gospodarskim napovedim. Fiskalna konsolidacija je namreč tisto področje, kjer smo do zdaj naredili najhitrejše korake.“ Predstavljena predloga proračunov in spremljajoče dokumente zdaj pretresajo zainteresirana delovna telesa državnega zbora. Kot zadnji se bodo do njih 5. novembra opredelili člani odbora za finance in monetarno politiko. Nato bo imela vlada pol meseca časa za njihovo dopolnitev.

Poslanci so pričakovano znova potrdili zakona o Slovenskem državnem holdingu in ukrepih za krepitev stabilnosti bank, na katera je veto izglasoval državni svet. A nad obema zdaj visi senca referenduma.

V parlamentu sta odmevali tudi razpravi o varčevalni noveli, ki jo je predlagala opozicija, in noveli zakona o visokem šolstvu. Prva je bila zavrnjena, vlada je medtem vložila tudi svoj predlog sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanaša na pokojnine. So pa poslanci odločili, da je visokošolska novela, ki je naletela na precej očitkov o politizaciji tega področja, pristojni minister Žiga Turk pa jih je zavrnil, primerna za nadaljnjo obravnavo.

CERKEV IN DRUŽBA

Dokument Vrata vere je na voljo tudi v slovenščini. Apostolsko pismo, ki ga je papež Benedikt XVI. napisal za leto vere, v katerega smo nedavno vstopili, je v našem jeziku izšlo znotraj zbirke Cerkveni dokumenti, ki jo ureja Rafko Valenčič. Kot je povedal ob predstavitvi, nas sveti oče vse vabi k odkrivanju radosti verovanja in iskanju navdušenja za posredovanje vere.

Obhajanju misijonske nedelje pred tednom dni smo se pridružili tudi v Cerkvi na Slovenskem. Spomnili smo se predvsem 73 naših misijonark in misijonarjev, ki delujejo v misijonih po vsem svetu. „Ker pa tudi krščansko postarana Evropa postaja praktično misijonsko področje, je tudi zanjo ista misijonska metoda še kako izzivalna. Osnovni element nove evangelizacije je prav ta vidik pričevanja - deljenja življenja,“ pa je prejšnjo soboto na skupnem misijonskem prazniku Slovenije in avstrijske Koroške na Plešivcu med drugim poudaril mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.

Spoštovanje je pot za prihodnost družbe. Tako pa bi lahko povzeli bistvo posveta, na katerem so se v minulem tednu zbrali predstavniki verskih skupnosti v naši državi. Spregovorila sta jim akademika Miro Cerar in Jože Trontelj. Po Cerarjevih besedah je spoštovanje predpostavka zaupanja. Če ni zaupanja, se sesuje tudi družba. Katoliško Cerkev je zastopal generalni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, ki je opozoril na neenako obravnavanje sovražnega govora. Mufti islamske skupnosti pri nas Nedžad Grabus je prepričan, da sta nujna sodelovanje in pogovor o stvareh, ki se nanašajo na določeno versko skupnost. O pomenu ekumenizma pa je spregovoril predstavnik evangeličanske skupnosti Filo Geza.

KULTURA

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralec ljubljanske Drame Igor Samobor. S petkovo podelitvijo nagrad se je tudi končalo 47. Borštnikovo srečanje, ki je, tako kot vsako leto, med drugim postreglo s smetano slovenskih gledaliških uprizoritev minule sezone. Geslo tokratnega nacionalnega gledališkega festivala je bilo: Ostrimo ustvarjalnost.

Jenkovo nagrado pa je Društvo slovenskih pisateljev izročilo Janezu Ramovešu za njegovo pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente. Priznanja je, kot je dejal, zelo vesel. Društvo slovenskih pisateljev Jenkovo nagrado podeljuje od leta 1986. Tokratna je prelomna, saj jo je prvič prejela pesniška zbirka, pisana v narečju.

Za nami je tudi 11. Ritem Duha. Strokovna komisija je za najboljšo izbrala pesem Jezus, vate zaupam, ki jo je zapel Enzo Hrovatin. Nagrado občinstva je na letošnjem festivalu duhovno-ritmične glasbe prejela Meta Horvat, ki je zapela pesem Vem, nagrada za najboljše besedilo pa je šla v roke Leonu Oblaku za pesem Tvoje barve, ki jo je zapela Petra Hvala.

ŠPORT

Grega Žemlja je poskrbel za izjemen dosežek. Prebil se je namreč v finale teniškega turnirja na Dunaju. Čeprav ga je tam s 5:7 in 3:6 ugnal Argentinec Juan Martin del Potro, se je Žemlja z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega moškega tenisa. Presegel je namreč polfinalni dosežek Luke Gregorca iz New Havna leta 2008, hkrati je s 150-imi osvojenimi točkami premaknil mejnik najvišje uvrščenega slovenskega igralca na lestvici ATP. Zaseda 50. mesto.

Na Tajskem se je medtem v preteklem tednu znova izkazal strelec Rajmond Debevec. Na zadnji veliki tekmi sezone, finalu svetovnega pokala v Bangkoku, je slavil z malokalibrsko puško leže. V disciplini malokalibrska puška trojni položaj je osvojil sedmo mesto.

Najboljša slovenska plavalca v minuli tekmovalni sezoni sta Anja Klinar in Damir Dugonjić. Plavalna stroka je imela lahko izbiro pri mladincih, za najboljša je razglasila Nastjo Govejšek in Johna Petra Stevensa. V kadetski konkurenci sta najboljša Iza Senčar in Žan Pogačar.