Paketi pomoči Nadškofijske Karitas Maribor
V Sloveniji pod pragom revščine vsaj četrt milijona ljudi
Sociala Petra Stopar
Obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini, ki letos poudarja nujnost mednarodne povezave razvitih in nerazvitih držav. Podatki za Slovenijo so zaskrbljujoči, saj je lani pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 odstotka ali 273.000 ljudi. Poleg njih je bilo še 113.000 socialno izključenih, kar skupaj predstavlja več kot 19 odstotkov prebivalcev.
Na državnem statističnem uradu kot glavna vzroka za revščino in socialno izključenost navajajo brezposelnost in nizke dohodke. V najslabšem položaju so bila lani gospodinjstva, v katerih ni bil noben član zaposlen ali samozaposlen, še posebej pa tista gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, v katerih so živeli tudi vzdrževani otroci. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter pari s tremi ali več otroki.
Tudi generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic pravi, da je gospodarska kriza prinesla nove obraze revščine, „tako pri mladih, ki ostajajo brez perspektive, kot pri srednji generaciji, ki je ostala brez dela, in tudi pri starejših, kjer je nov obraz revščine osamljenost“.
Karitas ob tem poskuša na te stiske odgovoriti. Na prvem mestu je pomoč ob materialni stiski, nato pa tudi ob duševni. „Zato se tudi vključujemo v mrežo pomoči, dobro sodelujemo z javnimi službami, z nevladnimi organizacijami, in to se mi zdi izjemno pomembno. Problem pa so položnice, ker to je večji zalogaj. Ljudje več niso kos normalnemu standardu in tu nam velikokrat zmanjkuje, da bi ublažili revščino na tak način, da bi družini vsaj delno poravnali razne položnice. Priče smo tudi pojavu deložacij,“ opisuje Jerebic.
Prostovoljci Slovenske Karitas vedno sledijo načelu človekovega dostojanstva in poslušanja sočloveka. „Prioriteta je, kaj si bo privoščil, kaj bo kupil in kje bo privarčeval, enako se moramo pri nas pogovarjati s tistimi, ki pridejo k nam po pomoč. Tukaj je poleg solidarnosti in človeškega dostojanstva izredno pomembno tudi učenje skromnosti.“
Sklad Združenih narodov za otroke Unicef pa ob dnevu revščine opozarja na razsežnost revščine in prikrajšanosti otrok v najrazvitejših državah. V Unicefovi raziskavi so kot prikrajšani opredeljeni otroci, ki jim manjkata dve ali več izmed 14 osnovnih dobrin. Med dobrine naj bi spadali npr. trije obroki na dan, miren prostor za pisanje domače naloge, poučne knjige na domači knjižni polici, dostop do interneta in podobno. V Sloveniji je splošna stopnja prikrajšanosti 8,3 odstotka, kar nas postavlja ob bok Češke, Cipra in Španije.
