Pred 70. leti je bil umorjen ban Marko Natlačen

| 13.10.2012, 09:57 Tone Gorjup

Na današnji dan, 13. oktobra, leta 1942 je član varnostno-obveščevalne službe Franc Stadler Pepe preoblečen v duhovnika obiskal bana Dravske banovine dr. Marka Natlačna na njegovem domu in ga ubil. S tem se je komunistična partija znebila najvplivnejšega političnega nasprotnika v državljanski vojni oziroma revoluciji. Ob obletnici njegove smrti bo v njegovi rojstni župniji na Gočah pri Vipavi jutri ob 7. uri zjutraj maša zadušnica.

Kdo je bil Marko Natlačen?

Pravnik in politik Marko Natlačen se je rodil 24. aprila 1886 v Mančah pri Vipavi. Po študiju prava na Dunaju je imel odvetniško pisarno v Ljubljani. Že pred tem je vstopil politiko in se po zgledu Janeza Evangelista Kreka ter škofa Jegliča zavzemal za utrditev socialnega gibanja in katoliško prenovo na Slovenskem. Leta 1926 je postal podpredsednik Slovenske ljudske stranke. Po nastopu šestojanuarske diktature je deloval predvsem v kulturnih organizacijah in moral zato leta 1933 v izgnanstvo. Od leta 1935 je vodil Dravsko banovino, ki je pod njim vidno napredovala na gospodarskem in kulturnem področju. Ob napadu na Jugoslavijo je sklical vse zakonite politične stranke pri nas in ustanovil Narodni svet. Z njim je skušal skrbeti za ohranitev reda in miru v času vojne in doseči čim boljši položaj Slovenije v okupacijskih razmerah. Imel je pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze spomladi leta 1942, pa tudi pri nastanku Vaških straž. Glavni cilj obeh skupini je bila zajezitev naraščajočega komunističnega nasilja. Marko Natlačen si je s tem kot neformalni voditelj protirevolucionarnega tabora podpisal smrtno obsodbo.

Likvidacija

Vodstvo komunistične partije se je že v začetku leta 1942 odločilo za Natlačnovo likvidacijo. Nekateri najvidnejši partijci so ob tem opozarjali, da nimajo dovolj dokazov za njegovo obsodbo. Kljub temu ga je VOS v atentatu 13. oktobra 1942 likvidiral. Njegov sin Anton se je v pogovoru za Mladino takole spominjal smrti svojega očeta:

Imel sem 12 let, tisto jutro sem šel v bližnjo trgovino po šolske potrebščine; pri vrtnih vratih je čakal in zvonil duhovnik. Pozdravim ga Hvaljen Jezus! in grem naprej. Ko se vračam, vidim vse polno italijanske vojske in slišim govorjenje, da je bilo pri Natlačenovih streljanje. Kaj se je zgodilo, so mi povedali doma. Kuharica Katika je šla pogledat k vratom, kdo zvoni. Ni ga poznala, zato je poklicala mamo, ki je šla pogledat, kdo stoji pred ograjo. Rekel je, da je kaplan iz Trebnjega in da ima pismo od dekana za očeta. Odpre mu vrata, ga pelje v vežo, pokliče očeta in ta ga povabi v sprejemnico. Mama odide po stopnicah, ko zasliši dva strela. Kot smo ugotovili, si je oče hotel ravno nadeti očala, da bi prebral pismo, ko ga je zadel smrtni strel v oko. Ko gre mama proti sprejemnici, pride duhovnik s pištolo v rokah, iz kuhinje pa skoči brat Marko, ki se je spopadel z njim. Na srečo se je pištola zaskočila, tako da ga je udaril s pištolo po glavi. V duhovnika preoblečeni morilec je potem skočil skozi okno in prek ograje pobegnil. Takoj potem je prišel jezuit pater Preac in mu dal še sveto olje, svečko smo mu prižgali, pisatelj dr. Tine Debeljak je prišel, slikarka Bara Remčeva je celo naredila dve skici očeta, kako leži v krvi na tleh.

Na dan umora Natlačna je Edvard Kardelj pisal v glavni štab Kidriču in Leskošku.

Kakor ste že gotovo na svoje veliko veselje izvedeli, je danes naša VOS likvidirala Natlačena starejšega, a mlajši je bil lažje ranjen. Lahko si mislite, da sem prav pošteno razveseljen, ko so me nekaj ur po mojem prihodu v Ljubljano obvestili o tem dogodku. Naš je bil preoblečen v duhovna in jo je s pomočnikom vred cel in živ pobrisal. Tudi Kukovič je v bolnici poginil do kraja, tako da ima naša VOS v kratkem času dva pomembna uspeha. Obakrat je delo pravil neki novinec – toda napravil je pošteno! Izgleda, da bomo v njem dobili drugega Štefana. Ljubljana je popolnoma pod vtisom tega dogodka.

Po smrti

V Mohorjevem koledarju za leto 1945 so zapisali, da je vse Natlačnovo delo izviralo iz globoke vere in nesebične ljubezni do naroda. Tudi njegovi politični nasprotniki so mu priznavali iskreno in nesebično domoljubje, preudarnost, poštenost in neomadeževanost pri javnem delu. Bil je načelen in oster politični borec, a srčno dober do vseh; zato so ga vsi spoštovali.

Komunistom ob prevzemu oblasti leta 1945 ni zadostovalo, da so Marka Natlačna odstranili. Januarja 1946 so oskrunili družinski grob na ljubljanskih Žalah in posmrtne ostanke pokojnih odpeljali neznano kam.

Marko Natlačen in njegovi so simbolični grob znova dobili leta 2005. Njemu je bil posvečen simpozij, ki ga je konec minulega leta pripravil Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Ob 70. obletnici njegove smrti pa sta izšla Zbornik omenjenega simpozija in knjižica Mančan - slovenski ban s podnaslovom Portret dr. Marka Natlačna, v kateri je Mirko Kovač predstavil njegovo življenje in delo ter zbral črtice, ki jih je Natlačen kot dijak objavljal v „Domačih vajah“