Drugi dan zasedanja škofovske sinode o novi evangelizaciji: Poziv k zakramentu sprave in novi ponižnosti Cerkve
Svet
V torek dopoldne so se sinodalni očetje skupaj s papežem Benediktom XVI. zbrali na tretji generalni skupščini.
V sinodalni dvorani se je pokazala določena samokritičnost: izpostavljena je bila potreba po izpraševanju vesti glede življenja in pričevanja vere ter opozorilo pred nevarnostjo birokratizacije zakramentalnega življenja, ki lahko vodi v izgubo verodostojnosti, to pa pomeni pozabiti, da je za evangeliziranje drugih najprej potrebno biti evangeliziran. Sinodalno očetje so zato pozvali k zakramentu sprave, ki je ponekod že skoraj izginil. V ospredju je bil tudi poziv k novi ponižnosti Cerkve, da se ne bi zapirala v znotraj-cerkvene razprave, ampak znala ponuditi evangelij s ponižnostjo in novo ljubeznijo. Poudarjeno je tudi bilo, da se ponavljajoči se škandali v duhovniškem življenju morajo prenehati ter da se je treba soočiti s področjem vzgoje, kajti ne more se dobro evangelizirati, če se dobro ne vzgaja in obratno. Kot ključni element nove evangelizacije je bil izpostavljen prehod od pasivne pastorale k pogumnejši pastorali in trajnemu misijonarjenju, ki vidi duhovnike kot navdušene pričevalce evangelija. Nekateri sinodalni očetje so tudi predlagali, da bi se svet posvetilo Svetemu Duhu; Marija je bila izpostavljena kot prvi zgled ženske laikinje in evangelizatorke; govora je bilo še o dialogu med lepoto umetnosti in lepoto vere kot instrumentu nove evangelizacije. Sinodalne očete je danes dopoldne nagovoril tudi eden od bratskih delegatov, in sicer evangeličan Simo Peura, nato pa še posebni odposlanec Lamar Vest, sicer predsednik Ameriške svetopisemske družbe.
Včerajšnja druga generalna skupščina se je odvijala popoldne od pol petih do sedmih zvečer. Od 262 sinodalnih očetov se je srečanja udeležilo 256, pridružil pa se jim je tudi Benedikt XVI., ki zasedanju sinode predseduje. Najprej so bile predstavljene razmere po posameznih celinah. O Evropi je spregovoril kard. Peter Erdő, Afriki kard. Polycarp Pengo, Ameriki msgr. Carlos Aguiar Retes, Aziji kard. Oswald Gracias in Oceaniji msgr. John Atcherley Dew.
Poglejmo, kaj je za Evropo povedal kard. Peter Erdő. Izpostavil je, da Evropa mora biti evangelizirana in da evangelizacijo tudi potrebuje. Med razlogi za zaskrbljenost je navedel izgubljanje spomina o krščanski dediščini, kar postaja vedno bolj očitno predvsem v zadnjih letih. V večjem delu Evrope se namreč širi nevednost glede krščanske vere. Mnogi mediji širijo iznakaženo podobo o krščanski veri in zgodovini, ki temelji na obrekovanju, in javnost napačno informirajo o vsebini tako krščanske vere kot katoliške Cerkve.
Kardinal je navedel tudi razkristjanjevanje Evrope, ki ga spremljajo ponavljajoči se sodni napadi, in včasih tudi fizični, na vidno prisotnost verskih znamenj. V skoraj vseh evropskih državah se beležijo mnogi primeri kristjanofobije, diskriminacije in nasilja nad kristjani. Velik del primerov nasilja in diskriminacije zaradi verskih razlogov je usmerjenih ravno na kristjane, predvsem katoličane. A razkristjanjevanje ni le nek spontani proces. Zaskrbljujoč je namreč razvoj tako imenovanih ''človekovih pravic tretje in četrte generacije''. Te niso več povezane s človeško in krščansko vizijo sveta in prav tako ne z objektivno moralo, ki jo izražajo tudi kategorije naravnega prava. Njihove temelje predstavlja samo človeško-pozitivni red, kot da je človek s svojimi mnenji in željami neodvisen celo od same realnosti. Izguba krščanskega spomina gre vzporedno z antropološkimi spremembami, ki so posledica avdiovizualne kulture in ki slabijo jasne koncepte in logično utemeljevanje. Ta proces po Erdőjevih besedah predstavlja nevarnost tudi za civilno družbo.
Kardinal je med drugim poudaril, da prebivalci Evrope, ravno zaradi demografskega padca in staranja prebivalstva, gospodarske krize in slabljenja kulturne in verske idntitete, čutijo žejo in lakoto po upanju. Kot velika znamenja upanja je izpostavil svetovne dneve mladih in papeževe obiska različnih držav. Dragoceno vlogo imajo tudi nekatera duhovna gibanja. Ta so pravi blagoslov za Cerkev, če se uspejo izogniti skušnjavi pretirane čustvene navezanosti in delnih predstav. Tudi aktivnost oseb, ki prihajajo iz drugih držav in celin zelo spodbuja evropske vernike. Kot še eno znamenje časov je kardinal Erdő navedel naraščanje prostovoljstva po župnijah, predvsem glede karitativne dejavnosti. Navedel je še nekatere nacionalne in etnične napetosti v Evropi ter dobro sodelovanje na ekumenskem področju.
Vir: Radio Vatikan
