Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič
O odpuščanju več znanega jutri, neuradne informacije razburjajo sindikate
Politika Petra Stopar
Kako bo proračun za prihodnji dve leti zarezal v stroške dela v javnem sektorju in koliko javnih uslužbencev bi bilo lahko ob službo, še ni znano. Zaradi informacij, ki so se pojavile v javnosti, pa so v sindikatih javnega sektorja premiera Janeza Janšo zaprosili za pojasnila. Odpuščanju v javnem sektorju nasprotujejo.
Janša: Ponekod rezerv ni
Predsednik vlade Janez Janša je zmanjševanje mase sredstev za plače v javnem sektorju znova napovedal, ko je v Državnem zboru odgovarjal na poslansko vprašanje Janija Möderndorferja. Kot je dejal, so poleg odpuščanja tudi druge možnosti in rezerve, vendar pa ponekod rezerv ni in bo treba število zaposlenih znižati. Teh ocen pa ne bo naredila vlada, temveč konkretne institucije posebej, je dejal. V tem trenutku sicer po njegovih besedah še lahko govorimo o odstotku, „ki ne predstavlja drastičnega reza“, če se pa tega trenda ne ustavi, bo Slovenija prišla v situacijo, v kateri so se že znašle nekatere druge evropske države.
Pličanič: O številkah se še usklajujemo
Da bo vsak minister oziroma predstojnik tisti, ki bo moral racionalizacijo na svojem delovnem področju izpeljati, je potrdil tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. „Drugače ni mogoče,“ je pristavil. Sicer pa številke po njegovih besedah še usklajujejo, odgovor, kako bo z racionalizacijo javnega sektorja in zmanjševanjem mase plač, pa bo dala jutrišnja seja vlade. Minister je ob tem dodal, da je javni sektor treba racionalizirati ne le zaradi krize, ampak tudi ker uporabniki z njim niso povsem zadovoljni.
Kdo bi moral krčiti stroške in za koliko?
Po neuradnih dokumentih, ki jih je pridobil časnik Delo in ki še niso dokončni, pa naj bi vsi proračunski uporabniki morali trenutne stroške dela dodatno znižati od 7,5 do 15 odstotkov. V državni upravi naj bi se največje redukcije stroškov dela - povprečno 15 odstotkov - obetale ministrstvom za pravosodje, gospodarski razvoj, kmetijstvo, infrastrukturo in prostor ter izobraževanje. Resorja ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka ter ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča pa bi morala - poleg krčenja na ministrstvih - za 15 odstotkov znižati tudi plačno maso v vseh drugih organih na teh področjih.
Malo bolje bi jo odnesli nekateri drugi proračunski uporabniki, med drugim tudi javni šolski zavodi, univerze in bolnišnice, ki bi jih zadelo 12,5-odstotno znižanje plačne mase. Še najmanjši rezi so predvideni pri policistih, kjer vlada namerava upoštevati poletni stavkovni sporazum. 7,5-odstotno znižanje plač bi zadelo tudi Sovo, Durs, vojsko, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in ključne inšpektorate za delo, zdravstvo in tržni inšpektorat. V celotnem pravosodju in nevladnem sektorju bi plačno maso znižali za deset odstotkov, edina izjema je ustavno sodišče, kjer pri plačah niso predvideni nobeni posegi, je še poročalo Delo.
Po navedbah medijev pa vlada v proračunski prilogi svojim institucijam že daje napotke, kako odpuščati. Vlada bi najprej ugotovila, da obstaja poslovni razlog za odpuščanje, nato bi na državni ravni izvedla reorganizacijo in spremenila akte ter potem ugotovila, koliko javnih uslužbencev je odveč. Nato je predvidena morebitna premestitev ali prezaposlitev znotraj javnega sektorja, na koncu pa odpuščanje. Po navedbah Dela želi vlada celoten proces končati v največ dveh mesecih; za pogajanja s sindikati je tako predvideno od sedem do deset dni.
Štrukelj svari pred socialnim konfliktom
Sindikati javnega sektorja so v odprtem pismu Janši že izrazili nasprotovanje odpuščanju. Če ima vlada res tak namen, je nesprejemljivo, da sindikatov o tej nameri ni obvestila, preden je za to izvedela javnost, so zapisali v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ter v pogajalski skupini Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). Napovedana odpuščanja sicer po mnenju obeh skupin pomenijo konec javnega sektorja, kot ga poznamo, saj se ne bo mogoče izogniti velikemu zmanjšanju kakovosti javnih storitev. Opozarjajo tudi, da dopuščanje na likvidnost proračuna prihodnje leto nima vpliva, bo pa poglobilo recesijo.
„Se zavedate, kakšni bodo stroški socialnega konflikta, ki ga bodo sprožili napovedani ukrepi, ki niso z nikomer usklajeni,“ še sprašujejo v pismu. Prvi mož KSJS Branimir Štrukelj pa je že dejal, da bo v primeru sprejema teh odločitev lahko hitro prišlo do zasedanja stavkovnih odborov sindikatov.
Na previdnost pri odpuščanju v javnem sektorju opozarja tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Kot je posvaril, bo pri morebitnem odpuščanju potrebno veliko previdnosti, sicer se lahko tak ukrep čez nekaj let vrne kot bumerang in povzroči še večje stroške. Predvsem je treba po Šoltesovih besedah spoštovati zakonodajo.
