Papež pri opoldanskem nagovoru o zapovedi ljubezni
Svet | 04.11.2012, 15:48 Tone Gorjup
Benedikt XVI. je pri opoldanskem nagovoru spomnil na največjo in prvo od vseh zapovedi, ki nam narekuje ljubezen do Boga in do bližnjega. Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu je bila opoldne spet skupina slovenskih romarjev, zato je nekaj besed namenil tudi njim.
Sredi plapolanja zastav in transparentov na trgu pred baziliko so papeževim besedam prisluhnile številne skupine mladih in odraslih z raznih koncev sveta. Med njimi je bila tudi skupina romarjev iz Slovenije, ki živi po zgledu Sv. Frančiška med svetom. Benedikt XVI., ki je po molitvi spregovoril le v nekaj jezikih, je očetovsko pozornost namenil tudi njim, ko je v slovenščini dejal:
„Lepo pozdravljam člane Frančiškovega svetnega reda iz Slovenije! Po sledeh sv. Frančiška ste prišli v Rim. Naj vam bo to romanje spodbuda, da boste vedno in povsod veseli glasniki Božje ljubezni. V tem letu vere naj vas spremlja moj blagoslov!“
Benedikt XVI. je sicer svoje razmišljanje pred molitvijo posvetil zapovedi ljubezni. Ljubiti Boga in ljubiti bližnjega je največja med zapovedmi, je dejal papež opirajoč se na evangeljski odlomek današnje nedelje. To temeljno zapoved so v zaupanju v Božjo milost, skušali živeti svetniki, katerih god smo pred kratkim obhajali. Dejansko lahko zapoved ljubezni v polnosti živi samo človek, ki je v globoki povezanosti z Bogom.
To razmerje je sveti oče primerjal odnosu otroka do matere in do očeta. Otrok namreč postane sposoben ljubiti prav na temelju doživetja starševske ljubezni. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da prej kot zapoved, je ljubezen dar, je stvarnost, ki nam jo Bog daje spoznati in doživeti. Podobna je semenu, ki v nas vzkali in se nato v našem življenju razvija. Če je v nas Božja ljubezen pognala globoke korenine, zmoremo ljubiti tudi nekoga, ki si to ne zasluži, podobno kot z nami ravna Bog. Od Boga se učimo vedno in samo dobro hoteti. Učimo se na druge gledati ne zgolj s svojimi očmi, temveč z Božjim pogledom, ki je pogled Jezusa Kristusa. Ta pogled se ne ustavlja na zunanjem videzu, temveč uspe zaznati globoka pričakovanja drugega, da bi bil slišan, da bi bil deležen zastonjske pozornosti – skratka: ljubezni.
Po papeževem prepričanju pa je možna tudi obratna pot: ko se odprem drugemu, takšnemu kot je in mu grem naproti, se hkrati odprem tudi za spoznanje Boga, za doživetje njegovega obstoja in njegove dobrote. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta neločljivi in sta v tesnem medsebojnem odnosu. O tem je Jezus pričeval ne le z besedo, temveč s svojim učlovečenjem. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta kot vertikalni in horizontalni pol njegovega križa. To svojo dvojno ljubezen pa nam Jezus daruje v zakramentu svete evharistije. V njej se nam daje, da bi se med seboj ljubili, kot nas je on ljubil.
Ob koncu je sveti oče povabil, naj po Marijini priprošnji molimo, da bi vsak kristjan znal pokazati svojo vero v edinega pravega Boga z jasnim pričevanjem ljubezni do bližnjega.
