V Državnem zboru o slabi banki
Politika | 27.09.2012, 15:05 Petra Stopar
Zakon, s katerim se bo bilance slovenskih bank očistilo slabih terjatev, je pripravljen za sprejem na seji Državnega zbora, ki poteka danes. Zakon za ustanovitev 'slabe banke' je včeraj tudi obravnaval pristojni parlamentarni odbor in potrdil še vrsto dopolnil, medtem ko je opozicija sejo obstruirala. Finančni minister Janez Šušteršič je včeraj pojasnil, da se s sprejemom zakona, ki je temelj za sanacijo državnih bank, mudi. Takemu tempu pa nasprotujeta tako opozicija kot stroka.
Vlada je predlog zakona za stabilnost slovenskih bank pripravila, ker se je zavedla problema slabih bančnih terjatev, je pojasnil minister Janez Šušteršič. Zaradi njih več bank ne kreditira gospodarstva, kar je glavni razlog, da gospodarska rast v Sloveniji ne more oživeti. „Ključna rešitev, ki jo zakon predlaga, je, da se ustanovi družba za upravljanje terjatev bank, da ima ta družba možnost izvajati vrsto ukrepov za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema, da seveda tega ne počne zgolj po lastni presoji, ampak je predpisan tudi postopek, kako do tega pride, in cela vrsta pogojev, ki jih je pri tem potrebno izpolniti,“ je dejal minister.
Sklad bo imel možnost odkupa tistega premoženja bank, za katerega se presodi, da je slabo. V zameno za to jim bo izročil obveznice z državnim poroštvom. Slabe terjatve, ki se bodo prenesle v sklad, pa se bodo po ministrovih besedah ovrednotile po realni ekonomski ceni. O postopku prenosa je Šušteršič dejal, da seveda ne bo avtomatizem in ne bo samopostrežba.
S tem se bodo bilance bank očistile slabih terjatev in tako ne bo več potrebe za krčenje kapitala in odpisovanje kreditov. Koliko je slabih terjatev, je po ministrovih besedah ocenila Banka Slovenije: „Tam okrog šest milijard evrov, od tega v najbolj izpostavljenih in najbolj problematičnih bankah od tri do štiri milijarde evrov. Potrebno je povedati, da je to po vrednotenju, ki ga imajo banke danes. Ko se bo prenašalo, se bo ta vrednost korigirala.“ Obravnavani zakon daje državi pooblastilo, da za prevzem teh terjatev izda do štiri milijarde evrov poroštev, vendar Šušteršič upa, da ta meja ne bo dosežena.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar sta predstavnike vlade posvarila, naj se s sprejemom zakona ne hiti. Arhar je poudaril problem dodeljevanja slabih kreditov v preteklosti: „Bankirjeva skrb se ne neha takrat, ko da zadnji evro kredita. In to je največji problem, oprostite, v državnih bankah – skrb, odgovornost. Zato jaz nimam vere v te iste ekipe, da bi zdaj začele slabo banko v isti banki. Še enkrat pravim – kje so bile do zdaj?“
Opozicijski poslanci opozarjajo, da zakon vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči v rokah vlade in vzporeden pravni sistem brez javnega nadzora, in sicer z namenom privatizacije in okoriščanja posameznikov.
Minister je kljub temu prepričan, da bo zakon sprejet in dodaja, da so ga dopolnili s predlogom, da izvršni direktorji slabe banke ne smejo biti funkcionarji političnih strank ali člani izvršne veje oblasti. „Hkrati predlagamo, da za neizvršne direktorje ne bi veljala splošna prepoved, da ljudje iz vlade tam noter ne bi mogli sedeti. Tukaj bo vlada prevzela zelo veliko odgovornost in bo treba ta proces zelo natančno nadzirati. Ne predstavljam si, da bomo zdaj na razpisu iskalni neke neodvisne ljudi, ki jih nihče ne pozna, zato da bodo potem ta proces nadzirali in upravljali.“
Na vprašanje, ali je treba predlog zakona res posredovati Evropski komisiji in ali drži, da bi se lahko reševanje bančnega sistema zato zavleklo za nekaj mesecev, je Šušteršič odgovoril, da so osnutke zakona tako v Bruselj kot na Evropsko centralno banko že pošiljali in da so tudi že upoštevali nekatere pripombe.
Minister je očitke, da z zakonom preveč hitijo, zavrnil. Verjame namreč, da je čim prejšnji sprejem, če želijo začeti sanacijo bank, nujen. Pojasnil je še, da je koalicija predlagala vrsto dopolnil, ki sledijo pripombam parlamentarne zakonodajno-pravne službe.
