Rimska nekropola v Sloveniji praznuje
Slovenija Petra Stopar
Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini v teh dneh praznuje 60. obletnico. Nekropolo si vsako leto ogleda 8000 obiskovalcev, med njimi veliko šolarjev.
Prva odkritja leta 1952
Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je na četrtkovi novinarski konferenci povedal, da so leta 1952 v sadovnjaku južno od ceste Celje-Ljubljana pri kopanju gramoza odkrili marmorni kip sedeče ženske, dele reliefov in tudi ostanke zidu. O najdbah sta bila obveščena Pokrajinski muzej Celje in Sekcija za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Skupno mnenje je bilo, da gre za pomembno odkritje in da bi bilo smiselno se lotiti načrte terenske raziskave. Že prva odkritja so namreč pokazala, da je bila v Šempetru odkrita nekropola, ki ji ni para na Slovenskem pa tudi v širši okolici.
Javnosti na ogled od leta 1960
Po Rozmanovih navedbah so izkopavanja potekala s presledki vse do leta 1956 in v tem času so odkrili ostanke večjega števila grobnic. Skupaj je bilo najdeno več kamnitih blokov ali odbitkov, ki so vsi skrbno popisani in vrisani v petih inventarnih knjigah. Že v času izkopavanj se je porodila ideja, da bi te spomenike rekonstruirali in jih tako predstavili javnosti. Prve obiskovalce je tako Rimska nekropola sprejela leta 1960.
Nekropola ima še veliko skrivnosti
Prav zaradi Rimske nekropole je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo Šempeter, ki je prevzelo skrb za vzdrževanje arheološkega parka. Predsednica društva Ivica Čretnik je povedala, da si na letni ravni Rimsko nekropolo ogleda okoli 8000 obiskovalcev, precej je tudi šolarjev, v preteklosti pa so zabeležili tudi 15.000 obiskovalcev letno.
Rozman je še opozoril, da kljub številnim izkopavanjem še vedno ostaja odprto vprašanje o velikosti celotne nekropole, o prebivalcih, ki so tu pokopani, in o poreklu klesarske delavnice. Dejal je še, da antični spomeniki v Šempetru, ki so kljubovali času in narasli vodam Savinje, postajajo žrtev onesnaženega zraka.
