Alkohol - velik družbeni problem

Politika | 20.09.2012, 08:00 Petra Stopar

Uživanje alkohola v Sloveniji je po mnenju stroke velik družbeni problem. Da je zaradi sprejemljivosti tega početja še posebno resen, so se strinjali udeleženci druge regijske konference o alkoholu v zdravstveni regiji Koper. Na konferenci so sogovorniki pozornost namenili predvsem uživanju alkohola med mladimi.

Prvi „pobudniki“ starši

Družbena sprejemljivost pitja alkohola je po mnenju Tadeje Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja del slovenske kulture. Otroci pridejo prvič v stik z alkoholom pogosto kar doma, ponavadi jim ga ponudijo starši. O tem, da predstavlja alkohol problem, v slovenski družbi še ni splošno sprejeto mnenje, razhajajo pa se tudi mnenja, kako naj bi se problem reševalo, je dejala.

22 odstotkov dijakov občasno poseže po alkoholu tudi med poukom

Da sodi Slovenija med „mokre kulture“, kjer je uživanje alkohola vključeno v posameznikov vsakdan, je opozorila Zorana Medarić z Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Rezultati raziskav kažejo, da skoraj četrtina srednješolcev občasno uživa alkohol pred, med in po pouku, polovica jih alkohol občasno uživa na družinskih praznovanjih, delež tistih, ki ob koncu tedna redno posegajo po alkoholu, pa znaša 30 odstotkov.

Pitje na maturantskih izletih

Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje je povedala, da se slovenski mladostniki pogostosti opijanja uvrščajo nad evropsko povprečje. Kar četrtina vseh smrti med mladimi od 15 do 19 let je povezanih z alkoholom. Posebno problematični so po njenem maturantski izleti, na katerih se mnogi mladi opijejo tudi do nezavesti.

Država bi lahko za preprečevanje zasvojenosti z alkoholom po mnenju Kerstin Petričeve naredila še dosti: „Lahko bi se bolj resno ukvarjali z dvigom trošarin, lahko bi uvedli licenčnine. Na lokalni ravni bi potem bistveno bolje delali s problematični okolji, tam, kjer se prodaja mladim, kjer se zakonodaje ne spoštuje, tudi osveščali bi lahko lastnike lokalov.“

Država bi lahko naredila še dosti

Omenila je nacionalni program oziroma strategijo, ki bi povezal različne vladne resorje, lokalno in nacionalno raven, nevladne organizacije in civilno družbo. „Mi imamo neko strategijo, ki ima tudi komponento zmanjševanja škode zaradi alkohola, ampak bi bilo prav, da se enkrat na ravni države odločimo, ali bomo šli v to ali ne, in potem seveda sprejmemo odgovornost.“ Lahko bi šli tudi v označevanje in opozorila na embalaži, tako kot v Franciji. „Vsaj tisti znak, ki je sicer čisto majhen,“ a opozori na škodljivost pijače, „npr. za nosečnice“.

Spreminjanje zavesti ambiciozna naloga

Cenovno zahtevnejši, a politično pogosto bolj sprejemljivi ukrepi, so organizirano svetovanje v osnovnem zdravstvenem varstvu, naključno testiranje voznikov in izobraževanje prebivalstva. Šele izvajanje vseh omenjenih ukrepov pa lahko pomeni celovito alkoholno politiko, ki ima tudi velik učinek, je ocenila Kerstin Petričeva.

Direktor koprskega zavoda za zdravstveno varstvo Milan Krek pa je dejal, da je spreminjati način življenja in pitja alkoholnih pijač na območju, kjer so pivske navade del tradicije, ambiciozna, predvsem pa dolgoročna naloga.

Minulo omizje v Kopru je bilo le eno v vrsti regijskih konferenc, ki se potekajo po vsej Sloveniji, sklepi pa bodo predstavljeni na drugi nacionalni konferenci o alkoholni politiki novembra na Brdu.