Verska svoboda v svetu nazaduje
Svet Tone Gorjup
Urad zunanjega ministrstva ZDA za demokracijo, človekove pravice in delo je prejšnji teden objavil Mednarodno poročilo o verski svobodi za leto 2011. Njegovo osrednje sporočilo je, da je verska svoboda v svetu naredila korak nazaj. Sočasno je izšlo tudi poročilo za Slovenijo.
Glede verske svobode je zaskrbljujoč porast antisemitizma po svetu pa tudi porast uporabe zakonov o bogokletju, na osnovi katerih v posameznih državah omejujejo pravice verskih manjšin. Ameriška zunanja ministrica Hilary Clintion ugotavlja, da pomanjkanje verske svobode lahko ustvarja ozračje strahu in sumničenja, ki slabi povezanost in solidarnost v družbi ter odtujuje državljane od njihovih voditeljev. Po njenih besedah se je še kako potrebno zavzemati za versko svobodo. Če pogledamo svet kot tak v luči svobode verovanja in se vprašamo ali se ta širi ali krči, nas odgovor strezni. Več kot milijardi ljudi vladajo režimi, ki sistematično zatirajo versko svobodo, je povedala Clintonova. Predstavniki verskih skupnosti, ki so že dolgo pod pritiskom, pripovedujejo, da pritisk narašča. Celo nekatere dežele, ki napredujejo v širjenju politične svobode, pri vprašanju verske svobode ostanejo na mestu. Čeprav gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki zagotavljajo varno, trdno in mirno družbo, na tem področju ni premika. Torej svet drsi nazaj. Clintonova je pri tem omenila več držav, ki prehajajo v demokracijo, a se zatika pri vprašanju verske svobode. Gre za vrsto držav od Tunizije na zahodu do Burme na vzhodu. Za primer je dala Egipt, ki ga je pred kratkim obiskala. Tam se je pogovarjala s kristjani, ki se bojijo, kaj bo njim in njihovi deželi prinesla prihodnost. Odločitev Egipta in drugih držav glede verske svobode bo močno vplivala na življenje v teh deželah. Prav pri zagotavljanju te človekove pravice se bo pokazalo, ali se res razvijajo v smeri demokracije, meni Clintonova.
Poročilo sicer omenja, da s propadom starih režimov v arabskih državah prihajajo v ospredje napetosti med verskimi skupnostmi. Doslej zatirane verske skupnosti si želijo več svoboščin, večinska verstva pa jim tega ne priznavajo. Poročilo še ugotavlja, da napetosti med drugače mislečimi naraščajo tudi v nekaterih evropskih državah. Naraščata tudi antisemitizem in zanikanje pravic muslimanov.
Glede Slovenije poročilo pravi, da se stanje ne slabša pa tudi ne izboljšuje. Obstajajo posamezni primeri diskriminacije in nestrpnosti. Ameriško veleposlaništvo se zavzema za versko svobodo tako v pogovorih z oblastjo kot z verskimi voditelji. Tu je še opozorilo, da glede vračila zaplenjenega premoženja judovski skupnosti ni država še nič rešila.
