Učenci in dijaki znova pred šolskimi vrati

Sociala | 02.09.2012, 15:00 Petra Stopar

Na Inštitutu za varovanje zdravja pred začetkom novega šolskega leta opozarjajo, da se nekateri šole veselijo, drugim pa ta predstavlja veliko obremenitev in stres. Po podatkih raziskave se imajo za najmanj uspešne pri delu v šoli devetošolci, dekleta se ocenjujejo bolje kot fantje. Slovenski mladostniki pa se med sošolci dobro počutijo.

Prvi šolski dan je nekaj posebnega in tudi stresnega, še posebej za prvošolčke, čeprav se ga otroci lahko veselijo in nanj pripravljajo. Pomembno je, da se tega učitelji in starši zavedajo ter pomagajo otroku, da prvi dan doživi kot prijeten in zanimiv. Prvi šolski dan pa je stresen tudi za vse ostale učence in učitelje, saj se morajo po počitnicah spet vrniti v šolske klopi in se skupaj navaditi na nov urnik, nov ritem, novo snov.

Nekateri kazalniki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju, ki poteka vsake štiri leta, kažejo na pozitiven odnos slovenskih mladostnikov do šole, torej dober odnos s sošolci, občutek uspešnosti. „Delež mladostnikov, ki so zelo obremenjeni z delom za šolo, je razmeroma nizek (14-odstoten). Delež se od leta 2002 do 2010 ni bistveno spreminjal, opazna so zgolj manjša nihanja, razen pri fantih, med katerimi je delež zelo obremenjenih nekoliko porasel. Glede na posamezne starostne skupine pa je delež zelo obremenjenih porasel samo pri 11-letnikih,“ je dejala Vesna Pucelj z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

V letu 2010 beležijo prek 35 odstotkov mladostnikov, ki niso zadovoljni s šolo, med 13-letniki je nezadovoljna polovica, več težav pa imajo, kot rečeno, fantje. Sicer pa tri četrtine mladostnikov meni, da razrednik njihovo šolsko delo ocenjuje kot dobro oziroma zelo dobro. O tem Pucljeva pravi: „Dekleta se ocenjujejo nekoliko bolje kot fantje. Kot bolj uspešni pri delu za šolo se ocenjujejo 11-letniki, razmeroma najmanj pa 15-letniki.“ Da se slednji ocenjujejo za najmanj uspešne, lahko razumemo tudi zaradi pritiskov, ki so prisotni v tistem starostnem obdobju, ko so pravzaprav v zadnjem razredu osnovne šole in se morajo za uspeh še posebej potruditi, če želijo priti na želeno srednjo šolo. Sicer pa naj bi se prav pri 15-letnikih delež uspešnih učencev do leta 2010 povečal skoraj za 10 odstotkov.

V raziskavi je IVZ zanimalo tudi, ali se mladostniki radi družijo s sošolci, ali so jim sošolci pripravljeni pomagati in jih sprejemajo takšne, kot so. Kot je dejala Pucljeva, je „v vseh opazovanih obdobjih pri vseh starostnih skupinah in obeh spolih podpora s strani sošolcev zelo visoka, saj samo 5,5 % mladostnikov te podpore ne doživlja“.

Zdravnica Helena Jeriček Klajnšček pravi, da je šola že sama po sebi stresna, zato je treba to poskušati zmanjševati: „K temu pripomorejo dobri medsebojni odnosi v šoli, tako med učenci, kot tudi med učenci in učitelji ter drugimi delavci na šoli. Mladostnik se mora v šoli počutiti sprejetega, v šolanju mora šolar najti smisel oziroma verjeti, da je šola pomembna za njegovo prihodnost.“

Poleg pedagoških delavcev imajo ključno vlogo pri tem tudi starši. Učencem nudijo podporo, po drugi strani pa lahko mladi zaradi njihovih visokih pričakovanj doživljajo tudi pritiske. Po prepričanju zdravnikov je ključno, da se o doživljanju mladostnikov pogovarjamo, preverjamo njihovo razumevanje in sproti rešujemo tudi morebitne stiske.