Od petka do petka: 27. julij - 3. avgust 2012

| 05.08.2012, 06:52 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja dajemo posebno mesto olimpijskim igram v Londonu, in športnikom, ki so Sloveniji prislužili prve kolajne z zlato judoistko Urško Žolnir na čelu. Med dogodki iz življenja domače Cerkve omenjamo praznovanje 100. obletnice stolne cerkve v Murski Soboti. Minulo nedeljo je bila tudi tradicionalna slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. Sloveniji grozi huda suša, katere posledice že čutimo. Suhe so tudi slovenske banke, ki ne znajo poslovati brez državne podpore. Zato kreditna sposobnost države na mednarodnih trgih nevarno pada. V poletnih tednih se pri nas vrstijo tudi razni festivali in druge kulturno-družabne prireditve.

Cerkev na Slovenskem

V Murski Soboti je minulo nedeljo potakalo praznovanje 100. obletnice posvetitve stolnice Sv. Nikolaja. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju domačega škofa Petra Štumpfa in duhovnikov daroval apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz. Zbrane je v pridigi nagovoril škof Štumpf, ki je najprej izrazil veselje ob prisotnosti nuncija pri slovesnosti, saj prek njega lahko utrjujejo svojo povezanost s svetim očetom. Nuncij pa je zbrane nagovoril ob sklepu slovesnosti. Spomnil je, da Cerkev lahko živi brez materialnih dobrin, ki jih uporablja za pastoralo. Cerkev lahko živi brez njih, ker je zgrajena na skali, ki je Jezus Kristus, katerega naslednik je papež. Nuncij je vernike spodbudil, naj skupaj s škofom nadaljujejo novo gradnjo notranje Cerkve, Cerkve v dušah, Cerkve v srcu. Spomnil je na obiska sedaj že blaženega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki sta na vernike naredila močan vtis. Ob tem je dodal: „Lahko vam zagotovim, da vas je blaženi papež Janez Pavel II. obiskal tudi v tej cerkvi, ker v škofovskem križu, ki ga nosim, nosim njegove relikvije.“Ob sklepu se je zahvalil in vsem zaželel prijeten praznik. Praznovanje ob jubileju stolne cerkve se je nadaljevalo v ponedeljeki, ko so v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavili monografijo z naslovom Utrinki iz stoletne zgodovine stolnice v Murski Soboti.

Slovesno je bilo tudi pri Ruski kapelici pod Vršičem, kjer so se s tradicionalno slovesnostjo spomnili ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz. Premier Janez Janša, častni pokrovitelj slovesnosti, je v nagovoru pred zbranimi kapelico označil za simbol prijateljstva, ki povezuje slovenski in ruski narod. Temu je pritrdil tudi vodja ruske delegacije, namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta Jurij Vorobjov, ki je med drugim dejal: „Mislim, da se bodo vsi prisotni strinjali, da Ruska kapelica ni le kraj spomina na tragične dogodke prve svetovne vojne, ampak tudi potrditev duhovne sorodnosti in vzajemne naklonjenosti obeh narodov.“ Že večer pred slovesnostjo pod Vršičem je škof Anton Jamnik v cerkvi v Kranjski gori daroval sveto mašo za umrle v nesreči. Njej je sledila še molitev predstavnikov Ruske pravoslavne cerkve za pokojne s koncertom Komornega zbora katedrale Smolni iz Sankt Peterburga.

Upokojeni nadškof Alojz Uran je že nekaj dni v bolnišnici. Kot so sporočili iz ljubljanske nadškofije, so ga zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sprejeli v oskrbo ljubljanskega kliničnega centra. Tam ga je med drugim obiskal predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres. Oba vernike prosita, naj molijo za njegovo zdravje. Povabilu se pridružujemo tudi mi ter Bogu priporočamo vse bolnike ljubljanskega kliničnega centra in jim želimo čimprejšnje okrevanje.

 

Posledice suše v naravi in v proračunu

V večjem delu Slovenije imamo že nekaj časa daljše sušno obdobje, ki pušča tudi posledice. Nevarnost požarov se veča, oskrba s pitno vodo je ponekod že kritična, suša pa bo pustila posledice tudi v kmetijstvu, saj bo ponekod razpolovila pridelek. Zaradi dolgotrajnega suhega, vetrovnega in vročega vremena je Uprava za zaščito in reševanje v petek razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na širšem območju Primorske. V naravnem okolju je prepovedano kuriti, uporabljati odprti ogenj, puščati in odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Dolgotrajno suho vreme požarno ogroženost povečuje tudi drugod po državi. Poleg tega pa vremenoslovci napovedujejo, da se bo tako vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh.

V četrtek popoldne je zagorelo na severnem pobočju Svete gore pri Novi Gorici. Do požara je prišlo na težko dostopnem in zaradi ostankov neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne nevarnem terenu. Čeprav so že prvi večer požar skoraj v celoti pogasili, se je naslednji dan znova začel širiti na severovzhodnem delu pobočja. Samo romarsko svetišče na Sveti Gori pa ni bilo v nevarnosti.

V Slovenski Istri so zaradi suše medtem že v začetku tedna uvedli prve omejitve rabe pitne vode. Do preklica je tako prepovedano zalivanje vrtov, zelenih površin in športnih igrišč, pranje javnih in zasebnih površin ter vozil, polnjenje bazenov in prhanje na plažah. Ker vodni viri Rižanskega vodovoda Koper hitro upadajo in dežja še ni pričakovati, je po besedah direktorja omenjene ustanove Zdravka Hočevarja črni scenarij prekinitev zagotavljanja pitne vode vse bližje. Rižanski vodovod bi lahko z odklopi, ki so jih zadnjič izvajali pred četrt stoletja, začel že te dni. Ob tem dodajmo, da so v Slovenski Istri zaradi suše že tedne ogroženi tudi kmetijski pridelki. Pridelovalci se bojijo, da bo uničenega več kot polovico pridelka.

Sloveniji pa ne grozi samo naravna suša, pač pa tudi „gospodarska in finančna suša“. Pred koncem tedna je bonitetna agencija Moody's znova znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji in sicer z A2 na Baa2; tudi njeni obeti za naprej, so negativni. Kot glavni razlog je navedla težave naših bank, ki potrebujejo dodatno dokapitalizacijo, s čimer povečujejo tveganja za državni dolg.

Agencija Moody's med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo Nove ljubljanske banke doslej namenila že odstotek bruto domačega proizvoda, v prihodnje pa bo verjetno za dodatno kapitalsko ustreznost treh največjih bank, h katerim sodita še Nova kreditna banka Maribor in Abanka Vipa, morala nameniti skupaj med dva do osem odstotkov BDP-ja.

Agencija še meni, da se bo državni dolg večal tudi sicer zaradi negativne gospodarske rasti. To sicer pomeni, da bo imela Slovenija več možnosti, da pridobi pomoč iz tujine. Če se bo to zgodilo, se bo ocena znova znižala.

Finančni trgi so po znižanju bonitetne ocene s strani agencije Moody's že okrepili pritisk na slovenske državne obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske obveznice je popoldne prestopila psihološko mejo sedmih odstotkov. Znižanje ocene je komentiral tudi predsednik Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič.

Milič je dodal, da so napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj, da se bo slovenski BDP letos skrčil za dva odstotka, točne ali celo preveč optimistične. Edini način za izhod iz tega so hitrejše in odločnejše spremembe. Interes Slovenije je v tem trenutku pomembnejši od strankarskega interesa, je še dodal. Ekonomist Jože Damijan pa meni, da mora Slovenija v roku enega meseca prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Če tega ne bo, je grško-španski scenarij neizbežen. Ekonomist Mojmir Mrak, ki vidi ključne razloge za tako stanje v bančnem sektorju, pa je prepričan, da brez novega zadolževanja ne bo šlo.

Medtem sta znižanje bonitetne ocene naše države komentirala tudi nemški Der Spiegel in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Oba menita, da se Slovenija ne bo mogla izogniti prošnji za finančno pomoč.

 

Kultura

V Ljubljani se je zadnji dan julija z odprtjem razstave Tilna Miheliča in koncertom zasedbe Fake Orchestra v KUD France Prešeren začel 21. mednarodni poletni festival Trnfest. Do 1. septembra bo mogoče prisluhniti več kot 20 slovenskim in tujim glasbenim zasedbam ali si ogledati gledališko predstavo. Koordinator Trnfesta Andrej Sevšek je o vsebini festivalskih prireditev: Trnfest je namenjen temu, da se brez vstopnine čim več obiskovalcem omogoči ogled kakovostnih dogodkov od glasbenih od glasbenih do gledaliških in filmskih predstav ... Stremimo k temu da so vse predstave enakovredne, enako kvalitetne in da veliko ljudi vidi določene stvari, ki jih načeloma ne bi. Trnfest nam je nekak magnet za vse neuveljavljen skupine, ki se tukaj predstavijo in so enako kvalitetne kakor zvezde, ki bi jih načeloma izpostavili.

Otrokom bo v sklopu Trnfesta med 30. avgustom in 2. septembrom namenjen festival Emonska promenada. V glavnem programu bo nastopilo šest tujih in 11 slovenskih skupin, ki bodo izvedle 27 različnih predstav.

Z nastopom aboridžinskega kantavtorja Franka Yamme se je v četrtek na Bledu začel tradicionalni, 22. Okarina etno festival. Na dvotedenskem festivalu narodne glasbe, ki se letos deli v dva dela, nastopajo so glasbeniki iz Slovenije, Avstralije, Madžarske, Mongolije, Francije, Cipra, Estonije, Velike Britanije in ZDA. Njihovi nastopi potekajo na Blejskem gradu, ki ponuja čaroben ambient za etno glasbo in v Zdraviliškem parku nad jezerom.

V parku pred Beltinskim gradom je v prvi polovici tedna potekalo srečanje odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji 2012. Prireditev s statusom državne revije je namenjena predstavitvi najboljših folklornih skupin, ki delujejo na Slovenskem. Tokrat so se predstavile skupine, ki so bile izbrane na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin. Izbor, ki sta ga opravili Neva Trampuš in Nina Volk in na katerem je sodelovalo skoraj 200 folklornih skupin, je bil usmerjen v iskanje kakovostnih skupin, ki se na državnih srečanjih še niso predstavile, vendar imajo izvirne in za širše občinstvo zanimive programe. Prireditev Le plesat me pelji 2012 je bila umeščena v štiridnevni mednarodni folklorni festival v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Beltinci, sicer pa se je letos odvijala v sklopu Evropske prestolnice kulture.

 

Zlata Urška Žolnir in druga odličja prvega tedna ...

Za nami je prvi teden olimpijskih iger v Londonu, na katerem sodeluje 65 športnikov in športnic iz Slovenije. Četrti dan iger smo lahko prisluhnili slovenski himni, saj je judoistka Urška Žolnir osvojila prvo odličje za našo državo in to kar zlato. Tako je olimpijskemu bronu iz Aten 2004 in sedmemu mestu iz Pekinga 2008 dodala še najžlahtnejšo olimpijsko medaljo, pri čemer ni mogla skrivati veselja. Po zmagoslavnem nastopu je Urška Žolnir dejala: „Jaz sem brez besed. To je nori občutek! Mogoče se sploh še ne zavedam, da sem olimpijska prvakinja. To je želja vsakega šortnika da nastopi na olimpijskih igrah; da pa dobiš še zlato okrog vratu ... v bistvu že druga olimpijska medalja ... Ful’ je lepo.“

Urški Žolnir sta v četrtek, šesti dan olimpijskih igre, sledila še veslača Iztok Čop in Luka Špik, ki sta si v dvojnem dvojcu priveslala bronasto medaljo in tako kompletirala odličja na olimpijskih igrah. Bronasta junaka sta tako kot pred njima Urška Žolnir ob tem prejela številne čestitke, tudi slovenskega državnega vodstva. Iztok Čop se je s tem nastopom in bronasto medaljo končal svojo bogato športno kariero. Veslač Iztok Čop je v Londonu osvojil že svojo četrto olimpijsko kolajno, skupaj s partnerjem Luko Špikom je bil pri svojih 40 letih v dvojnem dvojcu bronast. Skupaj sta blejska veslača posegla po zlatu leta 2000 v Sydneyju, leta 2004 sta bila v Atenah srebrna, tokrat pa komplet dopolnila z bronom. Čop je tako na na šestih olimpijskih igrah štirikrat stal na stopničkah, prvič leta 1992 v Barceloni, kjer je z Denisom Žvegljem osvojil prvo odličje za samostojno Slovenijo. Poleg olimpijskih medalj ima še štiri naslove svetovnega prvaka. Prvega je osvojil leta 1995 v enojcu, preostale tri pa (1999, 2005 in 2007) v dvojnem dvojcu skupaj z Luko Špikom.

Športno sceno od petka do petka lahko sklenemo s še eno bronasto medaljo. Mnoge je zadnji petek presenetil 49-letni Rajmond Debevec, ki je osvojil bronasto medaljo v streljanju z malokalibrsko puško. Umirjen in tih je bil zadnje dni bolj v ozadju, ko pa je bilo potrebno pokazati, kaj zna, je dal vse od sebe. To je njegova tretja medalja na olimpijskih igrah: v Sydneyju leta 2000 je bil prvi z malokalibrsko puško v trojnem položaju, v Pekingu leta 2008 pa je v strelskem maratonu zasedel tretje mesto.

Debevec je tudi slovenski rekorder po številu nastopov na olimpijskih igrah. Londonske igre so že njegove osme, pred tem je nastopil v Los Angelesu leta 1984, Seulu leta 1988, Barceloni leta 1992, Atlanti leta 1996, Sydneyju leta 2000, Atenah leta 2004 in Pekingu leta 2008.