Od petka do petka: 20. - 27. julij 2012

| 29.07.2012, 07:20 Matjaž Merljak

Tema tedna je gotovo selitev nekdanjega ljubljanskega nadškofa Urana. Znan je datum predsedniških volitev. Vlada pripravlja predlog proračunov za prihodnji dve leti. Vršič konec julija že tradicionalno zaznamovan s slovesnostmi ob Ruski kapelici. Dvostranski odnosi s Hrvaško spet postali aktualni zaradi nerešenega vprašanja Ljubljanske banke. Referenduma o TEŠ 6 ne bo. Nabirka za misijonska vozila uspela. Začele so se olimpijske igre, na katerih se bo tudi 65 Slovenk in Slovencev trudilo za uspehe.

Današnji pregled novic od petka do petka začenjamo s temo, ki je v minulih dneh najbolj dvigala temperaturo Slovenk in Slovencev, pa ne le vernikov, tudi mnogih ostalih. Ko je prejšnjo nedeljo župnik pri Sv. Jakobu ob Savi Vlado Bizant v oznanilih zapisal, da se bo moral nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran izseliti iz Slovenije, je završalo. Javnost je hotela odgovore, a teh ni bilo ravno na pretek. Na nadškofiji so tako v torek zapisali le, da gre v primeru nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana za dogovore, ki so potekali med njim in ustreznimi organi Apostolskega sedeža. Nadškofija Ljubljana kakor tudi Slovenska škofovska konferenca nista seznanjeni z vsebino teh dogovorov in nista pristojni, da bi zadevo komentirali." Apostolski nuncij Juliusz Janusz za pojasnila ni bil dosegljiv, ker je bil minuli teden na dopustu, tako da smo bili novinarji bolj prepuščeni ugibanjem, kaj se je v resnici zgodilo. Ker so številna vprašanja prispela tudi na naš radio, se urednik Franci Trstenjak odzval z izjavo, v kateri je med drugim dejal, da na radiu ne delujemo po načelu objavljanja informacij rekla kazala, pač pa smo zavezani resnici, do katere pa v teh dneh ne moremo.

„Prav imate, ko zahtevate od nas novinarsko prodornost, raziskovanje in odkrivanje podrobnosti, a po drugi strani je resnica tudi ta, da „iti z glavo skozi zid“ ni modro dejanje, ker naredi več škode kot koristi. Nikakor pa se ne bom sprijaznil z mislijo, da naj Radio Ognjišče poroča po principu: o tem se govori, ali: na osnovi nepreverjenih informacij vam sporočamo ali pa: mediji o tem poročajo. Osebno sem globoko prepričan, da se obema nadškofoma godi krivica, vendar sem hkrati nemočen in zavezanih rok. Pa ni nobene prisile od zgoraj, vsaj za zdaj ne, ampak tako čutim po vesti in v svoji omejeni pameti. Če se motim, naj mi Bog odpusti oz. naj mi da posebnega razsvetljenja Svetega Duha. Z vso iskrenostjo pa tudi povem, da se prijateljske vezi z nadškofoma Uranom in Krambergerjem niso prav nič zrahljale, ampak se še bolj utrjujejo, saj ko besede umolknejo, postane glasnejša molitev, za katero sem prepričan, da dela čudeže.“

V sredo sta nato ljubljanski nadškof Anton Stres kot upokojeni nadškof Alojz Uran sta v skupnem pismu potrdila, da je Uran iz Vatikana "v pokorščini" prejel navodilo, naj se začasno umakne iz Slovenije. V tem ne vidita kršitve človekove pravice do bivanja v domovini, ampak spoštovanje pravice Cerkve, da klerikom zapove kraj bivanja. Stres in Uran vernike prosita, da ohranijo edinost in zaupanje ter okrepijo svoje molitve za Cerkev. Upata pa, da bo odsotnost pripomogla k pomiritvi in da se bodo nesporazumi pojasnili. Razlogov za umik nista pojasnila. Je pa nato generalni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje isti večer nastopil v Odmevih na TV Slovenija in dejal, da se mora upokojeni nadškof Alojz Uran v tujino umakniti zaradi domnevnega očetovstva. Šlo naj bi za preventivni ukrep, "da se javnost pomiri" in se to vprašanje dokončno razreši. Nato naj bi se Uran znova smel vrniti v Slovenijo, je dejal Saje.

Javnost pa ni nič kaj pomirjena. Verjetno bi bila bolj, če bi se stvari najprej razčistile in bi se potem ukrepalo, ne pa obratno. V Sloveniji se je sicer že pred časom oblikovala skupina ljudi, ki podpirajo upokojenega nadškofa Urana in želijo preprečiti njegov odhod iz domovine. V četrtek so se odzvali tudi na navedbe dr. Sajeta v Odmevih in zapisali, da je po njihovem mnenju nekdanji nadškof žrtveno jagnje in da gre za konstrukt nekaterih v vrhu Cerkve, s katerim bi se prikrile nekatere stvari, ki so "v nebo vpijoče bodisi z moralnega bodisi osebnostnega stališča določenih članov, tudi vrha Cerkve". Pravijo, da ne gre za ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in spomnijo na izjavo kardinala Franca Rodeta ob imenovanju in umestitvi Urana za nadškofa leta 2004, češ da gre za "kadrovsko napako".

Upokojeni nadškof Uran pa nasprotno vse, kar se mu dogaja, sprejema v duhu škofovskega gesla: „Da, oče“ in vernika poziva predvsem k molitvi. Njegov naslednji kraj bivanja pa bo Trst, so potrdili na škofovski konferenci.

Volitve predsednika republike bodo 11. novembra letos, je odločil predsednik državnega zbora Gregor Virant. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 20. avgusta, ko bo že mogoče vlagati kandidature. Za zdaj je svojo udeležbo na volitvah napovedalo pet kandidatov- poleg aktualnega predsednika Danila Türka še nekdanji premier Borut Pahor, evropski poslanec Milan Zver in dva, ki v javnosti nista dosti znana: Marko Kožar in Monika Malešič.

Predsednik državnega zbora Virant je po podpisu akta poudaril, da gre za izjemno pomembne volitve. Predsednik republike sicer v Sloveniji nima močnih izvršilnih pooblastil, a se voli neposredno, kar mu daje visoko stopnjo politične in moralne avtoritete.

Finančni minister Janez Šušteršič je v torek zanikal informacije, da bo Slovenija jeseni potrebovala okoli 1,3 milijarde pomoči. Minister poudarja, da izvajanje proračuna poteka po načrtih, likvidnostnih težav pa ni. Številka, o kateri se govori, zato ne drži, poudarja minister. Ta tudi pojasnjuje, da naj bi se do konca leta država zadolžila za okoli 500 milijonov evrov, pri čemer so to minimalne potrebe financiranja. Vendar pa skušajo na ministrstvu vedno ustvariti rezerve, zato bi bila lahko ta zadolžitev tudi višja. Minister je povedal še, da po tem, kar na ministrstvu vedo trenutno, tudi zaradi sanacije bančnih bilanc ni razloga za razmišljanje o pomoči.

Bonitetna hiša Moody's je sicer v sredo znižala oceno kreditnega tveganja za tri največje slovenske banke - NLB, NKBM in Abanko Vipa - in napovedala, da se lahko ocena vsem trem v prihodnje še zniža, poleg tega je prepričana, da bodo vse potrebovale dodatne dokapitalizacije. Ministrstvo za finance je v odzivu zapisalo, da so banke kapitalsko ustrezne.

Vlada je sicer v četrtek opravila tudi splošno razpravo o proračunih za leti 2013 in 2014. Kljub načrtovanim višjim odhodkom naj bi se proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižal s treh na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2014 pa naj bi znašal 1,8 odstotka BDP. O natančnejšem razrezu proračunov za prihodnji dve leti bo vlada odločala na eni od prihodnjih sej. Predlog dveletnega proračuna mora namreč v državni zbor poslati do 1. oktobra.

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so nekoliko zaostreni zaradi še vedno nerešenega vprašanja Ljubljanske banke. Dodatno je prah dvignil zunanji minister Karl Erjavec v ponedeljek z izjavo, da „ je rešitev vprašanja Ljubljanske banke pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu“.

Minister je sicer prepričan, da Slovenija in Hrvaška lahko najdeta ustrezno rešitev, ki pa mora biti takšna, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je dala v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, torej da bo to vprašanje reševala v okviru nasledstva.

Slovenija po njegovih besedah povezuje vprašanje Ljubljanske banke z ratifikacijo zato, ker se v primeru, da to vprašanje ne bo rešeno, lahko zgodi, da slovenski parlament ne bo želel ratificirati pogodbe.

Njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić pa je dejala, da je slovenska stran sprejela hrvaško pobudo, da se vprašanje Ljubljanske banke loči od evropskega partnerstva obeh držav. Obenem je ocenila, „da je neprimerno govoriti o blokadi Slovenije, in poudarila, da ne pričakuje nikakršne blokade“.

V torek sta se zunanja ministra Erjavec in Pusičeva v Bruslju srečala na kratkem sestanku in se zavzela, naj strokovnjaka za vprašanje Ljubljanske banke čim prej začneta delo. Prvo srečanje strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića je predvideno septembra, ni pa še znano, kje bo, je povedal Erjavec.

Referenduma o državnem poroštvu za Termoelektrarno Šoštanj ne bo. Zbiranje 2500 potrebnih podpisov namreč ni bilo uspešno, je v petek sporočil predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant. Zakon o državnem poroštvu za 440 milijonov evrov za izgradnjo šestega bloka elektrarne bo tako stopil v veljavo. A nasprotniki so ogorčeni. Ni jim namreč jasno, kako je lahko prišlo do tega, da je bilo nekaj manj kot 1000 podpisov, ki so jih oddali, izločenih. Pravijo tudi, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da bodo dokazali svoj prav.

Minula nedelja je bila Krištofova nedelja, ki jo zaznamuje misijonska akcija Miva. Po slovenskih župnijah je tako tudi letos potekala prostovoljna nabirka za misijonska vozila in blagoslov vozil pod geslom Z veseljem darujem - življenja rešujem.

Verniki in ljudje dobre volje so z akcijo Miva povabljeni k solidarnosti s tistimi, ki jim darovi za misijonska vozila posredno lahko rešijo življenje ali vrnejo zdravje. Vozila, ki jih uporabljajo misijonarji, med drugim namreč omogočajo njihov prevoz in prevoz šoloobveznih otrok k pouku, uporabljajo pa jih tudi za prevoz gradbenega materiala za vzdrževanje in gradnjo cerkva, šol ali dispanzerjev. Do sedaj so na Misijonsko središče prejeli 109.307 evrov, vendar pa niso prejeli še darov iz vseh župnij. Glede na izkušnjo iz preteklih let so prepričani, da bo ta znesek na koncu precej višji, saj je darežljivost slovenskih voznikov neizmerna in – hvala Bogu – da je tako, dodajajo na Misijonskem središču.

Prošnje za vozila so letos poslali s. Tadeja Mozetič iz Paragvaja, s. Bogdana Kavčič iz Centralne Afrike in Tone Kerin z Madagaskarja. V lanskem letu so v akciji Miva zbrali 268 tisoč 200 evrov, s katerimi so pomagali misijonarkam in misijonarjem v sedemnajstih misijonskih postojankah.

Po Mariboru in avstrijskem Gradcu so v okviru Evropske prestolnice kulture ta teden začeli razstavljati plakate, s katerimi želijo opozoriti na številne sorodnosti med mestoma. Na stotih plakatih bo 100 dni predstavljeno zadnjih 100 let zgodovine obeh mest, vključujoč osebne pripovedi in spomine njunih prebivalcev.

Avtor koncepta tega čezmejnega projekta je Max Aufischer. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci v Mariboru, gre za neke vrste stenski časopis, kjer vsak plakat predstavlja eno leto. Plakati bodo na ogled v Mariboru v univerzitetni knjižnici in nekdanji gostilni Koper, v Gradcu pa v mestni hiši, glavni železniški postaji, nakupovalnem središču Citypark in deželnem studiu ORF.

Šport

Te dni bodo oči mnogih športnih navdušencev uprte v televizijske zaslone zaradi Olimpijskih iger v Londonu. Slovenci si največ obetamo od veslačev Petra Kauzerja, Iztoka Čopa in Luka Špika, od judoistk Urške Žolnir in Lucije Polavder ter od metalca kladiva Primoža Kozmusa. A morda nas preseneti tudi kdo drug od 65 Slovenk in Slovencev.

Golf igrišče v Smledniku pri Ljubljani je bilo v minulih dneh prvič prizorišče evropskega ženskega prvenstva. Gre za največje tekmovanje v golfu, ki ga je doslej gostila Slovenija. Nastopilo je 144 igralk iz 25 držav, naše barve pa so zastopale Urša Orehek, Katja Pogačar, Tajda Šarkanj, Nastja Banovec in Anja Kirn.