mag. Bernard Brščič
Brščič in Avbelj o nujnosti zapisa fiskalnega pravila v ustavo
Politika Petra Stopar
V Inštitutu Jožeta Pučnika in Zboru za republiko opozarjajo, da bo imela odložitev sprejemanja fiskalnega pravila hude posledice za javne finance. Tako ekonomist Bernard Brščič kot pravnik Matej Avbelj poudarjata, da je fiskalno pravilo treba zapisati v ustavo, saj se je država k temu zavezala.
Vlada je prvi del naloge spreminjanja fiskalne politike opravila s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, zaradi katerega si lahko obetamo razpolovitev proračunskega primanjkljaja, pravi Bernard Brščič iz Inštotuta Jožeta Pučnika. Drugi del naloge pa je, kot pojasnjuje, vpis fiskalnega pravila v ustavo. „Ne samo, da se je Vlada RS pod vodstvom Boruta Pahorja z mednarodno pogodbo zavezala, da bo vnesla to pravilo, se pravi omejitev strukturnega proračunskega primanjkljaja na pol odstotka BDP na ustavno primerljivo raven, Slovenija je bila med prvimi državami, ki je to tudi ratificirala“, je spomnil na skupni novinarski konferenci Inštituta in Zbora za republiko.
Zapis pravila v ustavo po njegovih ocenah ne bi bila odrešitev, bi pa pomenil signal mednarodnim trgom, da Slovenija izvaja radikalen obrat v fiskalni politiki: „V tem kontekstu bi sprejem bil konsolidacija zavez in prepričljivosti Slovenije, da je ubrala, če želite, nemško ordo-liberalno pot in ne podlega francoski bolezni popolnoma razpuščenih javnih financ, in prepričan sem, da bi v doglednem času to finančni trgi tudi nagradili.“
Z odložitvijo tega odločanja na jesen pa se bo po Brščičevih besedah to zavleklo in tako se lahko že jeseni znajdemo na robu plačilne nesposobnosti.
Da je pred nami burna politična jesen, napoveduje tudi Matej Avbelj iz Zbora za republiko. Na navedbe nekaterih, da bi lahko fiskalno pravilo vpisali tudi v ustavni zakon, Avbelj odgovarja, da pri nas takšnih zakonov nimamo. „Mi imamo uravnoteženost javnih financ že zdaj zapisano na raznoraznih krajih v raznoraznih zakonih. Teh zakonov nismo spoštovali, zato je v smislu ustavnega prava, v smislu samoomejitve, nujen zapis v ustavo, če menimo z zlatim fiskalnim pravilom resno,“ meni.
Kot napoveduje, nas jeseni čakata še dve pomembni vprašanji. Eno je ustavna presoja varčevalnega zakona, na katerega se napad ni zgodil s strani tistih, ki so prikrajšani, ampak ga napadajo določene privilegirane skupine, je dejal. Sprašuje se, ali bo ustavno sodišče omogočilo reforme v družbi ali jih bo preprečilo. Prav tako pa bo jeseni po njegovih besedah odprto vprašanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Avbelj opozarja, da nekateri Slovenijo vidijo kot tisto, ki postavlja blokado Hrvaški pri vstopu v EU. Poudarja pa, da tu ne gre za „nagajanje“, temveč da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju mednarodnih obveznosti in izpolnjevanju zavez, ki jih je dala Hrvaška.
Boštjan M. Turk iz Zbora za republiko je stanje v državi primerjal z olimpijskimi igrami, za katere po grški tradiciji velja, da med njimi utihne orožje in si sprte strani sežejo v roke. Prav to po njegovih besedah potrebujemo tudi v Sloveniji.
